...ups spet sem prenos zakako, ne znam, Sory ...

LP

Don

Don Kihot ne smeš tam v naslovu prilepiti, ampak v okencu besedila, le označiš in kopiraš (BBkoda za povezavo forumi) in prilepiš v okence za besedilo. Pogledaš pa lahko s Predogledom, če vse štima. Naslov pa seveda napišeš v ustrezno okence. Seveda se lahko vrneš nazaj na prvo temo in tam prilepiš link.

lp, ajda

ZASTRUPLJENO SONCE avtor modricvet

.. ajda hvala, vem kako gre, ker sem prvič nekajkrat tako kot sedaj pa ni uspevalo, šele pri ponovnem poskusu je gratalo. Nekaj zeza, drugače sem lepo razbral že iz Kočijažve razlage, da drugi okvirček...

Mogoče mi spet kdo nagaja :)))
hec...
Lp
Don

Ja, samo ne v prvo okence tam ko je naslov, kar si že dvakrat naredil, če se ne motim:))))). Sicer pa, bolje več razlag kot nobena, aneda?

lp, ajda

Da pa se dotaknem še pesmi, da ne bo samo teorija okolli kopiranja in lepljenja.


Ko je sonce, živim,
ko je dež, zaprem oči,
da ne bi videla,
kako kaplje strupa
pronicajo v mojo kri.

Jaz bi pri tej pesmi pustila le to, ker ostalo se mi zdi odveč oz. prezasičeno in pesem ne zadiha tako kot bi morala. Morda bi še kaj dodala, da bi "opravičila" strup, vendar ne toliko kot je avtorica zapisala. Upam, da s svojim pogledom na pesem nisem prizadela avtorice in opravičilo je seveda na mestu.

lp, ajda

ker človek je sonce
in človek je dež.
Dopovedujem si,
da dež ne ve,
da me noče raniti.
Toda zakaj mi potem
ostane le sonce,
zastrupljeno sonce?

brez tega dela bi imela pesem samo telo ... Oprosti nam modri cvet na obdukciji tvoje pesmi ;)

Lp
Don

Ajda, fino si napisala in se strinjam. Pesem je preveč natrpana z raznimi informacijami, ki pa v pesmi na žalost zadušijo bistvo, ki si ga izspostavila.

Modricvet, to je zelo pogosta pomankljivost pesmi, ne samo pri tebi. Bodisi temu botruje neka notranja želja, da bi bila pesem čim bolj pesniška bodisi, da se pesnik nezavedno skriva in noče z občutkom na dan in se kamuflira. To lahko prepopznamo šele po časovni distanci in seveda tudi z lastno "kilometrino", če želimo brati svoje pesmi kritično.

Sama bi pesmico sčistila zelo podobno kot Ajda. A kot sem na forumu v takih primerih že večkrat rekla, odločitev je tvoja, vseeno pa si želim, da o tem avtor vsaj razmisli.


Ko je sonce, živim,
ko je dež, zaprem oči,
da ne bi videla,
kako kaplje strupa
pronicajo v mojo kri.
Dež ne ve,
da me noče raniti.
Potem mi ostane
zastrupljeno sonce.

zadnje štiri stihe, ki sem jih ohranila, je treba malo razjasniti. Stavek: Dopovedujem si, da dež ne ve, da me noče raniti. je nerazumljiv. Dež ne ve, da me noče raniti, ampak mi nalašč zadaja rane? Mislim, kaj se skriva za tem stavkom?? Potreben je razmislek!
In ko neha deževati, ostane samo zastrupljeno sonce?

in še: Toda zakaj mi potem ostane le sonce, zastrupljeno sonce? Tudi ta stavek ni logičen, kako ostane le sonce, če imaš že rane od dežja?

Tu se popolnoma vidi, da misel ni čista! Smiselno bi bilo, da bi le nadomistil še. Torej še več gorja oz. gorje prihaja od tam, kjer se ga nisi nadejala.

V skepso me spravlja tudi, ali je smiselno zaključiti pesem z vprašalnim stavkom in s poudarkom sonce, zastrupljeno sonce. Kakšen je pričakujoč odgovor oz. kaj pričakuješ od bralca? Če bi rada izzvala neke vrste sočutje s prvoosebnim pesniškim subjektom, ti lahko kar takoj povem, da je patetično (mene osebno to odvrne). Menim, da bi bil trdilni stavek boljša izbira (tako sem tudi krajšala), saj to pomeni, da pesniški subjekt to stoično prenaša in se ne smisli sam sebi. No, to bolj tako enostavno razlagam ... osnova je nekje tukaj. Naj torej teče misel tudi o tem, ko se boš/če se boš lotila popravljanja.

Lp,
Zalka

Hvala za komentarje in predloge.
Mišljeno je tako:
dež ne ve (se ne zaveda, kaj mi dela - da mi zadaja rane).
Tudi sonce potem ne more tega več zaceliti, zato je v nekem smislu zastrupljeno tudi ono.

Pesem je na svoj način povedan kliše: odpustim ti, a pozabiti ne bom mogel.

Ne vem, če bi pri tako kratki verziji, kot jo predlaga ajda, bralci razumeli, za kaj gre pri tem "soncu" in "dežju" in od kod "strup".

LP, Alenka

Na novo mi ne odpre komentiranja o pesmi KAM STE POLETELE - modri cvet, da sem komentar kar sem dosta vil na istega avtorja.
Po petih poskusih mi je vedno napisalo " Nimaš ustreznih dovoljenj" ??


... To s pticam je še kako res in letos pri meni sploh ni lastovic, baje ker tudi mušic ni, ker so te osnovna hrana, ki jo v letanju lovijo, Kdaj ste kakšno mušicozalotili nazadnje na avtu.le komarji so na oblasti pri žuželkah, tisti tigrasti haikui. Motoristi smo imeli s tem velike probleme, včasih, na vizirju, vetrobranu in lučeh ???
Baje jih Italijani z mrežami pričakajo, ko se selijo, ti vse požrejo kot Berluskoni ?
Sprva čebele, sedaj ptice, nasploh so že redkost, tudi trpežnih vrabčkov ni veliko. Več bi se morali o tem razpisati, kako nas hudič jemlje.
modra ...Tvoja pesem ravo to rano odpira. Dobra je.

Lp
Don

Dragi Don,

res je vse, kar praviš in lahko pesem tudi tako interpretiraš. Sicer moram reči, da je ptičjega petja okoli moje hiše kar dovolj (ob petih zjutraj odločno preveč).

Čeprav tema ne spada sem, bi omenila, da je pesem že stara in izhaja iz obdobja, ko sem imela ustvarjalno krizo, se pravi, da so ptice prispodoba mojih pesmi.

LP, Alenka

Alenka,

Očitno rabi pesem še predelavo. Poskusi narediti predelavo. To kar je mišljeno ni razumljivo in tudi ne "pride ven", kar je mišljeno. Sonce se ne začuti kot zdravitelj, ki ne more pomagat ... Skratka, pesem je še za premetavat in v mislih in na papirju.

Enostavno povedano, pesem še ni končana ali pa mirne duše lahko rečem, da je slabo izdelana. Ima pa zdravo jedro, ki ga je izpostavila Ajda in potem še jaz. Škoda jo je pustiti tako kot je. Je pa včasih potrebno nekoliko več časa, da se lahko distanciramo in posežemo v svoje pisanje. Je pa v sebi treba nujno to preseči, da je nečesa škoda in tega "potem pa ne bo" ... Bo! Samo treba je najti pravi način. Ti ga v tej pesmi še nisi našla.


Lp,
Zalka