Dani, Tako je to, tako bo... čez mnogo, mnogo let...
Bom ti povedal v srbščini:
Prošle su mnoge godine, redom nas je pokosila smrt - ama baš nikom ne oprosti; o nama jedino još brine podzemni kopač krt - neumorno prevrće naše kosti. Drugi ne pamte naša lica. Moj je duh ponosan na me: Mrtva je svaka obrt a iz moje "prazne slame" izleću jata zlatnih ptica.
Bojim,se ... da, če se preštekam ne bom mogel nazaj ... ;) Namreč štekam če je gor šteker ... same žice ? ... ;) Je pa krompirček kondezator, je v tem finta? ;)
Hja, jaz sem tudi prebral polkilski krompirček z ročajem... in najhuje, sploh se mi ni zdelo nič nenavadnega. Ja, nič, Lidija, obstajajo pesmi, ki jih moraš brat pred kavo in po kavi. Ta spada v drugo kategorijo. :)
Še ena, ki sem ob prvem branju prebrala krompirček, le da mi ročaj ni pašal nikamor :) zato sem šla še enkrat brat, takrat je šlo bolje:)) Kav je pri meni vedno preveč, tako, da ne pomagajo več.
Priznam, tudi jaz sem prebrala krompirček, se mi je zazdelo kot kak RM iz recepta, tudi dolžina me ni motila, ampak, ko je pisalo ročaja, so se mi pa prižgale lučke za črkovanje in sem se vrnila - večinoma beremo besede in ne posameznih črk (to bi res upočasnilo branje). Seveda potem pesem vse pojasni. Še posebej mi je všeč, da avtorica izbere neko prihodnost, s katero zameji minljivost in jo pljusne sleherniku v obraz:
danes si pa še tu in vsi razlogi da si živ so še s tabo
zato
povej
Lidija, to je ena taka tema, v kateri bi bila lahko pridigarska, ampak nisi - in to se mi zdi še en dodaten in poseben plus!