Neža, tole je tvoj nov poskus šokiranja bralcev. Lahko bi bila pesem, je pa samo nek opis grdote, ki niti ne pritegne, niti ne odbije, ker v njem ni nič novega, nič nenavadnega, nič posebnega, nič tvojega. Grdo jee, ja, ampak v smislu pesniškega izraza pa ne prepriča.
Neža ...res prava deponija človekove narave. Nič od tega ni bolana fantazija in ne tako daleč, kot bi radi.V vsakem od nas je nekaj od tega v tvoji pesmi, kot je prisotno dejstvo, da vsak nakopičen drek daleč osmraja ... mene ne motijo tvoje pesmi, ki bodejo v naš narejeni ego, kot da si nihče rit ne briše in štora v nos :) ... Samo da ti bo zmanjkalo in se boš ponavljala, potem pa ispade po Dušannovem ;)
Hvala Lidija, ker ste me opomnila. Če hoče gospodična šokirati je zelo neokusno, ker s takšnih stvari se ni za delati norca in mnogo ljudi trpi zaradi tega. Lp DUSANN
Pozdravljena, Neža, izbrala si ustrezen način - kratki, odrezani verzi, ritem - za snov, ki jo upesnjuješ. Snov je zanimiva, aktualna, boleča ... Zdi pa se mi, da bi lahko iz nje izvlekla veliko več. Namreč ostajaš na ravni ZUNANJEGA - opis tega, kar pesniški subjekt vnese vase in kar gre iz njega - skratka, mislim, da bi več lahko naredila, če bi šla bolj pod kožo p. s. , subtilno ter ne s ponavljanjem, ampak s stopnjevanjem - menim, da bi tako dosegla globlji učinek. Tudi zaključek se mi zdi, da ni konsistenten s celoto - izzveni malce mlahavo: "/... če pa me ne vidite, vedite, da brskam po smeteh,/"
Skratka, če govorimo o pesmi - tu nas ne zanima resničnost ali neresničnost TVOJEGA doživljanja, ampak PREPRIČLJIVOST ali neprepričljivost pesniškega subjekta in pesmi same.