Se prilega pesem, ni kaj:). Zanimivo, da imaš tudi tak nick, ki je
kar zlepljen s tvojo poezijo in seveda s tistimi, ki te radi
beremo, nas je pa kar lepa četica:))).
Zmotijo me le tri pikice, ki so prilepljene na tišino:)))).
odstranjujem. se kar strinjam, da so odveč. čim manj pik, tem bolje, res samo v nujnih primeriha, drugače se zdi, da pesnik še sam ve točno, kaj napisati. Pri tebi pa tega ni, Legy. Točno veš ;) LP, L
spet ena lepa! Čestitam ... Favorit mi je še vedno tvoj Utrinek, ampak konkuriraš sam sebi neutrudno:) Včasih pokukam in prikimam. Lepo.
Lidija, ti resno misliš tako posplošeno glede pik? Moje mnenje, čeprav ne vem ali sem ali nisem pristaš pik, je pa čisto odvisno od pesmi same. Če vzamem za primer prav tole, čeprav se gre samo za naslov, je tudi tišina lahko še kako zgovorna in ko prebereš pesem (in ta pesem je slikovita) se oči podajo še enkrat do naslova in v primeru pik se pesem ne konča, ampak se vtisi prebranega nehote vežejo z vtisi neizrečenega in intenzivnost, da te pesem osvoji, je lahko še toliko večja, odvisno od interpretacije bralca pač ;)
Ne, ne, NUška, sploh ne mislim tako posplošeno, absolutno ne. To samo tedaj, ko kdo s pikami pretirava. Legy pa ne, nikakor. V tejle komentirani je sam rekel, da bi brisal, no stvar interpretacije, ko sem dvakrat brala, so se mi zazdele odveč, ker tišina je - tišina. lahko pa bi sprejela tudi z (tišina in ...) Legijeva odločitev!
Vem, da so nekje tripičja potrebna, ampak redko. :) Lp, l
Precej monotono nizanje prizorov, ki se iz zvoka/krika, kot nastavka pesmi, že v drugi kitici preoblikuje v plamene in ti se, kot po uverturi prve kitice, stopnjujoče ugasijo vse do upepeljenih senc. Zato se mi zdi glavna težava te pesmi ravno v tej transformaciji "zvoka" v "ogenj/pepel", ki zaseda kot motiv in metafora, večino pesmi. Zdi se, da se je na ta način še enkrat vrinila "začetniška napaka", ko sprožilec pesmi ostane zapisan in postane celo nosilec naslova, čeprav pesem (če odmislimo prvo kitico in naslov) s to iztočnico nima več prave povezave. To imenujem "začetniška napaka" zato, ker mi daje slutiti, da se prva dva verza zdita avtorju tako imenitna, da se jima kljub "neustreznosti" v tej pesmi, ne more odreči.
Poleg tega se za moj okus v pesmi pojavi preveč klišejskih besednih zvez: razbite arkade, tleče besede, nemi objemi, pogorišče spominov. Te zveze delujejo kot "lepe" zgolj zaradi efekta "popularnosti" v pesmi, ki pa se žal prehitro približa "lajnanju".
Pesem sama meni deluje precej iztrošeno in bi jo z veseljem "ocenil" v kakšnem širšem kontekstu pesniške zbirke, v kateri bi morda okolje drugih pesmi ponudilo bolj sveže razumevanje že precejkrat srečanih vsebin uporabljenih pesniških figur.