Pozdravljena med nami, Boyana. V tvojih pesmih najdem veliko
ljubezni in pogovarjanja pesniškega subjekta z ljubljeno (odsotno)
osebo.
KOGA BI LJUBILA? avtor
Boyana
Mihalic
Rada bi ti napisala nekaj misli o pesnenju, ki jih vedno uporabim
tudi na srečanjih, kjer sem strokovna spremljevalka (pri
JSKD).
Če želiš, da vnaprej ne komentiramo tvojih objav, lahko to tudi
izraziš na forumu - ali v primeru, da ni tako, kdaj tudi sama
odpreš temo, v kateri bi želela razjasniti kak dvom, ki se ti
poraja pri ustvarjanju.
Ko začnemo ubesedovati svoj notranji svet, pogosto po zgledu
ljudske pesmi in naših predhodnikov zaidemo v iskanju rim v
nenaraven vrstni red besed.
Primer:
"
Ne veš, da le to sem si želela,
da tvoje bi srce imela?"
Če bi to povedala kot se sicer izražamo, bi bil vrstni red besed
najbrž:
"da imela bi tvoje srce?"
Izgubila bi sicer rimo
želela - imela (na tem mestu
predlagam, da iščimo raznorodne besede - tu se rimata dva glagola
in slovenski jezik je izrazito tak, da so glagoli v običajnem
stavku po navadi za osebo in ne na koncu stavka).
Lepo ti je uspelo pri zadnjih dveh verzih (tudi zaradi vprašalne
oblike):
"
Si kot dragocen zaklad,
le kdo na svetu tem imel te ne bi rad?"
Morda še boljše: le kdo na tem svetu imel te ne bi rad?
Razmisli, kako bi pomen obdržala, morda tudi rime, a poukvarjaj se
z njimi, da bodo naravne in bo ritem pesmi lepo tekel.
Včasih predlagam v branje Andreja Rozmana Roze (ki piše predvsem
otroške pesmi), ker pri njem se vse tako slastno rima in nikjer ni
videti, da bi bile besede prisiljene stati na napačnem mestu zgolj
zaradi rime.
Lp,
Ana