ne maram
da spet spolzi vame
in se zaprede
pod moje veke
Kako fajn pesmica, Legy. Taka močna in brez odvečnih besed! Samo
tale razpršena oblika me zmede in namučila sem se, preden sem
nabrala razpršenost v šopek, ki mi je potem povedal tisto, kat hoče
šepetati ... Če vprašaš mene, tale oblika pesmi prav ničesar ne
doprinese. Pa še naslov ni v prid razpršenosti besed po
enodimenzionalnem prostoru.
Ampak to je samo moje mnenje, seveda.
LP, lidija
saj se ne bom več obregala v tvojo poezijo, ampak tole pa moram napisat. Sam si napisal, kaj si hotel povedati, res ne vem, zakaj misliš, da je objavljena različica boljša? Meni je spet preveč obložena. Še to, ki si jo objavil na forumu, bi skrajšala za tisti spolzi vame.
Taka kratka izjava res zadene : Prosim, zlezi pod moje veke.
Spolzi vame, pod moje veke je podvajanje in še spolzi je spet sladkorna voda. No, tako nekako ...
Škoda se mi zdi, ker tako zelo oblagaš svoje misli, ki zadenejo, če so jasne. Vse svoje pesmi bi lahko tako sčistil in bi usekale, tako pa je vse skupaj nekam neoprijemljivo leporečje, vse zakamuflirano do neraspoznavnosti, predolgo iskanje pravega izraza in zaradi tega podvajanje, potrojenje itd.
Pa ne vzeti mojega pisanja za slabo. Želim ti vse dobro in vidim, da imaš potencial, samo padel si v nek lasten vzorec in se ne moreš iztisniti iz njega. Vem, da bo potrebno veliko truda, svežega prijema, ampak jaz mislim, da bi se moral podati na to trnavo pot.
Malo me bega ta "kritika" Legy-a. Namreč, jaz pa imam nasprotno občutek, da ima prav ta preobloženost, kot pravi Zalka, prav zanimiv efekt večplastnosti in razlage pesmi. Zalka, kaj pa, če lahko to smatramo kot njegov poseben stil? Ker glej, kot opažam, vse kar objavi, je v večini zelo priljubljeno med bralci (bralci priporočajo), tudi nepodčrtanke - to pomeni, da se morajo bralci v pesmi videt vsak na svoj način. To pa ni lahko - ni lahko doseči 500 točk, kaj šele 700, da se sploh uvrstiš med najboljše. No, ni to poanta... želel sem samo povedati svoje mnenje, moje razmišljanje - lahko da je popolnoma napačno in se opravičujem.
Se strinjam z obema. Ima poseben stil, prija bralcem. In lahko se to večplastnost razume na več načinov. Kar je seveda v plus. Ampak po drugi strani je ta preobloženost res lahko preobložena. Kot je Zalka rekla, marsikatera pesem bi dosegla večjo sporočilnost z jasnostjo. Sama še raziskujem. In kot je Zalka zapisala, tudi sama iščem nove stile, ne bi se rada vrtela v krogu. Obstala. Večkrat sem se vprašala, kje je meja med leporečjem in sporočilom? Legy, prosim ne zameri. Ni mišljeno slabo. Samo sporočilo se včasih res izgubi. In pesem mi pusti samo neko gmoto pridevnikov in besednih zvez. In se vprašam, kaj pa zdaj? :) Tudi sama se kdaj zalotim, ko preveč hočem zafilati pesem. Osnovno sporočilo se pa porazgubi. Tako da včasih kakšen pridevnik prečrtam. Da kljub svoji preprostosti ali zapletenosti poskuša podati neko misel, nekaj s čimer lahko z glavo ob zid tolčem. Razmišljam. :)
Saj veš, tako kot z naslovi. ;) hehehe Se pogovarjamo. Pregovarjamo. Dogovarjamo. hehe
Ja, mogoče je zdaj nekoliko nejasno, kako je izgledala prva oblika pesmi.
Razpršena je bila - prvi verz na levo, drugi na skrajno desno, tretji na sredino... in če si prebral samo sredinske verze, si dobil to misel:" Prosim, spolzi vame pod moje veke". Torej to ni bila izluščena pesem, ampak produkt igranja s postavitvijo verzov v ravnino. Se pa strinjam z Lidijo in težko je bilo prebrati pesem samo, zato sem se odločil v taki obliki.
Zalka, takoj, ko sem prebral tvoj komentar, mi je prešinila ta misel, ki sem jo tudi zapisal (u3nek 7) - (oziroma, bolj jasno bi bilo, če bi začel z: pesem, ne pusti me...). :) Moje pesmi so, priznam, surove, nedodelane - napisane v trenutku, afektu... razen sonetov in rimanih stvari, ki jih pa kar lep čas obdelujem.
Učim se in rastem tudi zaradi vajinih nasvetov, Zalka in Lidija. Hvala.
Lp, Legy
P.S.:
za vse bralce, pa:
tebi
kateremu trgam jutra iz drobovja ki golorok pobiraš kalčke zvezd z osti mojega trnatega vesolja ki se vpletaš v vejevje mojih plehkih senc
Tvoje razmišljanje je čisto zdravo, Gari. Ampak še vedno je ocena bralcev nekaj popolnoma drugega ko ocena uredništva. Res je, da se včasih poklopita. Res pa je tudi, da se pa včasih sploh ne ... Pa ne mislim zdaj samo na Legijeve pesmi.
En primer, pa bognedaj zdaj vleči vzporednice z Legijevimi pesmimi, ker to nima nobene povezave: samo kot ilustracija: a veš, kako popularni (izraz - popularnost - ljudsko priljubljena) sta bili recimo Brizgalna brizga ali pa Ne grem na kolena?
Poglej, če bi štel samo glas ljudstva, Gari, zakaj bi potem sploh potrebovali uredništvo? In strokovna mnenja? pa poglobljene poglede?
Razumem te, da si navijač, to je močno čustvo! Ampak, s takim prepričevanjem ne boš spremenil uradne politike portala, kot je nihče do sedaj še ni, pa so bili že pritiski in poskusi. Kvečjemu slabo reklamo delaš (torej - obratno ;)
LP, Lidija
PS: Legy piše lepo in ima veliko fanov. In prav je, da jih ima, zakaj pa ne! Samo fani mu bodo težko kaj svetovali. Ker nekdo, ki ocenjuje avtorja kot ime, nepopolno ocenjuje njegova dela, pa sam ni nič kriv. To je močnejše od njega, je znan psihološki pojav. Sama kot urednica moram zelo paziti, da ne postanem nikogaršnji "fan".
želel sem samo povedati svoje mnenje, moje razmišljanje - lahko da je popolnoma napačno in se opravičujem
"kritika" ---> v narekovajih
Se strinjam s tabo, Lidija. Sem povedal samo moj laični pogled. Spoštujem mnenje urednic.
Vseeno pa, če malo obrnem tvoj citat: Če bi štel samo glas uredništva, zakaj bi potem sploh potrebovali ocene bralcev? Niso tudi bralci na nek način strokovnjaki - saj so vsi pesniki (oceno lahko dajo kot registrirani uporabniki)? Pa poglobljeni pogledi bralcev kaj veljajo? Hočem reči, vse je sinhrono, oboje je pomembno... vendar, vseeno velja - z urednicami je težko, a brez njih se ne da :)).
Gari, to pa ne! :))) Nikakor, gre za to, kako povedati mnenje, ne da bi vleklo v smer pretiravanja. Umirjeno, argumentirano. Na noben način ne bi rada videla, da utihneš. Vsako mnenje je dobrodošlo, sploh tako, iz katerega se pišoči kaj nauči. Od same hvale se pesnik rad prevzame, potem pa ne napreduje več! Nikar ne vzemi mojih pripomb za kaj slabega ;) Lp, lidija
Hm, mislim, da je Gari kar umirjeno in argumentirano povedal svoje mnenje. V čem je pretiraval? :) Gari, hvala za tvoje mnenje, zelo cenim.
Smo se malo oddaljili od komentarja pesmi, o kateri je bilo že dovolj povedanega - zato predlagam, da se tema zaključi tu, kaj pravite? Nisem samo jaz na tem portalu...
Legy, tvojo prvotno postavitev pesmi si razlagam kot intuitivno reševanje preobloženosti na grafičen način. Sama menim, da to ni rešitev, je pa zagotovo lahko poskus. Vendar je bil Kočijažin nasvet umesten, ker se ni dalo izluščiti tistega, kar si hotel. No, na žalost. Še poskušaj, vendar pa je vseeno treba biti pozoren, da tudi vse ostalo ni samo grafični okras in ima svoje sporočilo. Torej v skupku besed, naj ima vsak beseda res upravičeno mesto.
In zdaj se lahko navežem na Garija...
Gari, ne, fajn je, da se ne pustiš kar tako prepričati! Zelo verjamem, da se marsikdo od bralcev čudi, kaj sem se zdaj začela obregati ob Legyja, ko pa vendar piše tako lepo.
Zato bi te rada opozorila, da večpralstnost ni samo obloženost, temveač dosti več in tega ni dobro mešati. Če je nekaj večplastno, potem mora vsaka plast imeti svoje sporočilo, svoj namen. Ti omenjaš panceto. Naj ti razložim na podlagi pancete :) Mastni del je energija, meso je vsebina - premikanje. Se strinjaš, da je eno brez drugega dolgočasno? Da je v kombinaciji najboljše? Mast ni samo obloga v fiziološkem smislu živega prašiča, zato, da se mi potem slinimo nad panceto.
To, kar jaz imenujem obloženost pri poeziji je embalaža. To pa zavržemo, ko se lotimo pancete. Še bolj nas jezi, če je embalaže več kot pancete. Recimo, da je zavitek velik in odvijaš, odvijaš, odvijaš, potem je pa notri en majhen, komaj opazen košček pancete. No, pri Legiju je panceta, ampak je tudi ogoromno embalaže. In vsi vemo, da večina pada(mo) na embalažo. Predvsem takrat, ko smo nepoučeni, bolj laiki, novi, neizkušeni itd. S tem ne mislim nič slabega. Tudi jaz podlegam embalaži, le da jo v pesmi hitro prepoznam, kje drugje pa ne.
In prav je da se opozarjamo in debatiramo, razlagamo, menjamo mnenja itd.
Nikakor pa se ne mislim s svojim komentarjem nikogar prizadeti, žaliti, poniževati ali dajati v nič. Menim, da je moje pisanje mentorsko in samo s tem namenom.