S pisanjem si zadnje čase skušam pojasniti nekatere stvari. Ne vem, če mi ratuje. :) Samo v glavi, ne gre. :D Preveč je vprašanj. Mnoga med njimi retorična. Ampak tudi ta morajo nekje skrivati odgovor. Ali ne? :)
Zmeda v glavi in ko kar plavaš v kaosu in niti ne iščeš te rdeče niti, ki te je prej vodila... Pač plavaš. :) Mogoče jo kmalu zagledam. In se bodo tudi pesmi uredile. ;)
Zunanji vplivi... Uh. :) Včasih jih je preveč. Včasih pa nobenega. Meje meje. Katera je prava?
Ej, včasih je tako, da v največjem kaosu najdeš največji red. In tvoje pesmi nič ne kažejo na kako zmedo.
In včerajšnje vprašanje je za marsikoga (predvsem včeraj) lahko kar dober odgovor. Bi blo mogoče res bolš pisat (kaj pametnega) kot polemizirat in se it "kr neki", . Sicer pa vsak najde svoje pomene v pesmih, ki jih, če jih, bere. :)))
zgubile so se nekje... :)) mogoče ker zadnje čase ne prihajam do ničesar dokončnega. :) tavam. :) pika mi sibolizira neko zaključenost, steber celotni pesmi. :) zdaj si verjetno stebre spodmikam. je pa tudi to za nekaj dobro, mogoče bo potem ta steber še višji, bolj okrancljan... kaj pa vem, kam pota skrivnostna vodijo. :))) raziskujem. ;)
včasih je res tako. ko absorbiraš miljon informacij... in si pustiš tavati. in naenkrat naredi KLIK v glavi. in splezaš še stopničko višje proti vesolju. hehehe bluzim preveč? ;)
mhm. pišimo. sploh se sprašujem, zakaj pišem? zakaj poezija? zakaj glasba? kot bi sedela na gugalnici v poznem večeru... in opazovala nihanja. znotraj in zunaj sebe. :)