Lenoba avtor ZOJA

ZOJA, fine prispodobe si uporabila v iskanju sopomenk za našo lenobo, ampak mislim, da bi bilo pesem treba postaviti v prvo osebo ednine. Enako sporočilnost bi nosila, nanašala bi se na vse nas, na vsakega bralca, dobila bi pa dodaten plus, ker bi se izognila pridigarski konotaciji. Poskudi jo prebrati takole:

Enostavno
je sedeti
in upati,
da se bodo čipke spletle same.

Odganjam muhe
in misli.

Prelagam pletilke,
ki me nesramno opominjajo
na njihovo vlogo.

Hodim mimo.

Rastejo
in se debelijo.
Čutim,
da me zbadajo
v možgane.

Občutek dolžnosti
se razrašča
po hiši.

Nemirnost stresa roke,
ki posegajo po kuhalnici…

pletilke še vedno
samevajo na fotelju.

Užaljeno me kaznujejo.
S krivdo.


LP, lidija