Hvala za pohvalo, Hope ... Vsak umetnik mora imeti tudi samost - samoto, kar ne pomeni biti osamljen, lahko pa je oboje. Ljudje smo pač različni. Kdo pa je umetnik je pa težka stvar na katero ne znam najti odgovora ...
Pozdravljen, Dusann, všeč mi je zgradba tvoje pesmi, v kateri ponavljaš verz "ne, jaz ne maram deklet". Zdi se mi, da že s samim ponavljanjem nakazuješ stalnost in prežetost s tem občutjem - s ponavljanjem gradiš ritem, zato ti svetujem, da tropičje v teh verzih odstraniš. Še posebej zato, ker v celotni pesmi ostalih ločil prav tako ne uporabljaš. Zamenjala bi tudi besedno zvezo "podeljen njim" - si mislil posvečena njim ali podeljena z njimi? No, tukaj tudi meni ne bi bila odveč kaka lektorska razlaga ;-)
Hvala Ana bom premozgal. Kar se ločil tiče imaš čisto prav. Hope kaj naj tebi rečem... Če hočeš kvalitetno živeti je treba znati postavljati meje, to pa je najtežje sploh v družbi v kateri živimo in so meje šibke. Če hočeš biti uspešen finančno, pa moraš biti prebrisan, vpogljiv in biti povezan v mreže: kulturne, gospodarske, mafijske, sodniške... itd. Včlani se v prostozidarsko ložo ali maltežke viteze, če si morda desničarka, samo bojim se da ženske ne sprejemajo, če pa jih kdo drug ne vem. Samo tam je treba biti tiho, to pa ni ravno raj za pesniške duše in poštene ljudi. Malo se hecam, je pa tudi nekaj resnice v tem.
Biti na silo tiho, hoditi namerno v neke kraje z namenom rastenja kot si napisal DUSANN, te razumem. Vendar to velja za tiste, ki jih lastnina bilokako zasužnji, rada imam svobodo, čeravno čisto zmeraj ne gre, pa verjamem da je na vrhu vsake piramide. Ostajam kot sem. Imeti rad in biti ljubljen, drugače nima smisla, nobenega. Lep pozdrav, hope