Me rojstvo kot sonce razpira,
življenje me ves čas bodri,
izkušnje so leta učenja,
kako da proniknem v svoj vir.

Hvala za trud in željo za boljšo izvedbo te pesmi, spoštovana Kerstin. Moja zamisek je bila, da bi uporabil gravitacijo zemlje kot mojo osebno notranjo privlačno silo, s katero lastna vest vabi z leti, da se človek poln izkušenj začne otresati kot latice pri cvetu vseh občutkov, ki bi ga omejevale, da bi spoznal končno svoj pravi odnos do sebe ter našel pot do svojega bitka.
Mislim, da bi mogoče pasala zadnja na novo napisana vrstica. O tem bi še lahko kaj dodal, a mislim, da je povsem jasno. Najlepša hvala in se kot vsi na portalu tudi jaz priporočam v bodoče. Tomi

Aha, fajn si zastavil, le lektorsko še popraviva:

kako naj poniknem v svoj vir.

Lepo bodi,

Kerstin

Zahvalil bi se še enkrat in istočasno bi dodal, da me beseda ponikniti manj obremenjuje, ker enostavno padam v svoj vir figurativno povedano, a pronikniti je že bolj zahtevno delo za uveljavljenje želje priti do svojega vira, ker zahteva v sebi odrekanje in moč volje premagati sebe. Toliko bi imel za dodati, zato bi pustil tako, če seveda ni to lektorsko nevzdržno. Še enkrat hvala za vaš čas, ki ga posvečate nam. S spoštovanjem Tomi

Ok, Tomi, ti najbolj veš, kako si želel to podati. Jaz sem morda zadnji verz bolj razumela v pomenu "združiti se s svojim bistvom".
Ne, lektorsko je tudi pronikniti čisto v redu. :)

Lp,
Kerstin