Na južnem preseku neba
Bleda ploskev lune
Nemirno miglja
Kot obraz,
Ki v človeškem spominu
Ostruži ga čas;
Kot da se ti
Iz davne preteklosti
Vame smehljaš,
Kot da se mi
V tkivo srdito razraščaš,
Se vračaš,
Mi trkaš na vest,
Se me polaščaš –
Ko sam dobro veš,
Da bil si moj zadnji demon,
Vedel ves čas,
Da kmalu bo tukaj slovo.
Veš, da si mi
V srcu stara vrzel,
A v duši –
Kakor na luni –
Le prah in pepel.

Aleksandra Kocmut - Kerstin