Forum
- Datum objave:
23. 05. 2010 ob 22:18 - Spremljaj
- Število komentarjev: 14
- Piše: Zalka Grabnar
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 813 krat
Hope-Tista, ki ne šteje več poletij
Pesem me je prav prizadela. Tako fajn gradiraš in zavajaš, na koncu pa pretvoriš romantično podobo v vsega naveličano osebo, ki ne prenese več okolice, se zapira v svet limonad in živi samo zato, ker ji še ni bilo dano umreti. Ob tem se spremeni tudi "barva" jezika v pesmi, ki zazveni osorno v nasprotju z začetkom, ki je romantičen in mehak.
Le malenkosten stilski predlog bi namignila proti koncu pesmi, vendar ga ni potrebno sprejeti, če se ne strinjaš z njim ali ga začutiš kot tujek v tvoji pesmi.
Potem bom prižgala televizijo
in gledala limonade,
moja vloga bo starka, ( in bom starka)
ki ji grejo na jetra vsi tisti,
ki hodijo in lezejo v postelji v dvoje,
tista bom, ki čaka samo še na konec dogajanj.
Lp,
Zalka
Vprašanje:
V verzu
ki hodijo in lezejo v postelji v dvoje,
si mislila - ki hodijo in lezejo v posteljO v dvoje?
Ne gre mi skupaj: v postelji? Hodijo v postelji? Lezejo v postelji?
Škratek?
Lp,
Kerstin
Me veseli Zalka,
vedno mi pomagaš.
Bom popravila, izpade veliko boljše.
Takrat, sinoči, ko sem to v kar hitrem tempu spisala, bilo je bolj za vajo kot kaj druga, zato tudi porabim vse tri pesmi na dan, tako da zgleda kot da moram...pa ni res, samo iščem pravi "prijem" kako se lotiti svojih misli, da gredo ven. Redko mi uspe, včasih kar kot zdaj, da ni res...ampak potem se spet lovim. Ne glede če je to tisto ali eno od tistih, kar bi mogoče lahko kdaj bolj poglobljeno, seveda če bom znala o občutkih...ne gre za jezo, je pa nekaj kar bi vsak rad imel, tega ni mogoče negirat, ker v nas so pristni občutki, četudi niso doživeti...
Bom popravila. HVALA TI ZALKA*
hope
**********************************************************
Dobro jutro Kerstin*
Me veseli, vedno mi pomagaš, kot vsi v uredništvu, to imam rada in počutim se bolj sigurno in včasih grem potem globlje v občutke z besedami, seveda jih ne znam toliko, da bi napisala o tem roman, mi je pa zelo všeč, ker vem da mnogi znate in to tudi pišete in zato se počutim bolj sigurno pri besedah, enostavno čustim kritje in pomoč, če ne zmorem dobro opisat.
Zato sem srečna pri pisanju, zelo, veš,
Veš sinoči nisem več imela namena pisanja, pa imam blizu pa lahko kadar mi šine, če le gre...Ja, mislila sem bolj hitro, ker to je bilo ekstra hitro spisan,
seveda v parku, v limonadah in tudi če pomislim, takrat je množina, seveda je očitna dvojina, drugače na tak način kot sem ga imela v mislih ni mogoče, zato ker delajo vse v dvoje, hodijo zunaj podnevi, lezejo med ljubljenjem v postelji, no mislim, se ljubijo, vendar ni mi bilo v namenu ustavljanje, niti dajat to, da bom naredila pri npr. bralcu ustavljanje, vendar ti verjamem, ravno to je mogoče sprožilo...No, saj niso polži...mislila sem vso to dogajanje, premikanje, nagibanje, obračanje, saj je lezenje, lahko pa tudi 100km/h...
Veš Kerstin, povej mi, napiši mi, če se ti še vedno zdi tko...je škratek, mogoče namerni, najbolj pa - ker na hiter način tko, ne vem kako bi...saj ti to razumeš.
HVALA TI KERSTIN***** za pomoč, bom popravila,
če se še v besedah lotimo škratkov, prav?
Lep sončen dan Vama želim*
hope
ne morem več popravit?
Kaj naj naredim?
*************************
hope
Lp,
Z.
...Tak bi pa šlo...H V A L A TI************************
Lep pozdrav***************
hope
Obsijala me je, sladkosneda, slednja tvoja beseda.
Hvala.
Poet
joka,
potovanja
skozi
spoznavanja
hlipa
koraki
vodijo
odhod
grenko-realistična podoba prave slike.
Hvala Poetu,
da oči razumejo,
prihajanja, odhajanja,
večna.
hope
Lp, Ana
zareže, ampak na vsako pomlad-poletje se še počutim v takšni vlogi.
Pisano na kožo. Življenjsko podčrtano.
Veš Perc, sam imaš tudi čudovite, lepe pesmi.
*
Danes je dan, ko bi lahko morje z vodo približali v naše kraje, toplo je.
Bodita mlada, v srcu in postavi s soncem* toplin*i
hope
tam kjer veter hladi že hladno kožo.
V tej melanholični krajini se nam nato predstavi avtorica sama kot sitna, nejevoljna in celo imenuje sama sebe za starko:
in bom starka.
Zaključek pa odsekan in oster, kot se za efektiven zaključek spodobi. Čaka na konec in pika.
Tista, ki ne šteje več poletij.
No, in zdaj zložimo skupaj ključe:
Tam, kjer veter hladi že hladno kožo / in bom starka / tista, ki ne šteje več poletij.
Naj skušam še preložiti
v verze:
tam
kjer veter hladi
hladno kožo
bom
starka
ki ne šteje več
poletij
(ToPoPeRe_04)
Lp,
Z.
Ta pesem je melanholična in ta ugotovitev je neizpodbitno realna, ni druge razlage, vsebina točno je v tem kot bi gledal film. Teče kot v vsakdanjih občutkih oči gledajo brez razlage, ali si subjekt, ali se počutiš tko, al pa karkoli druga.
Samo od sebe staranje, ki je bolj od vidnega in bolj od otipa.
Tako si napisal in to je moja razlaga, ki je popolnoma takšna kot si opisal v svojih besedah. Si pa potem lepo naprej pisal v še krajši obliki.
Zalki bi se pa opravičila za včeraj, sinoči. Ni namenoma preveč pozabim na datume, to se mi nehote zgodi.
Vse dobro obema*
hope
:-)
Lp,
Z.
Komentiranje je zaprto!