Pesem.si - Lidija Brezavšček - kočijaž - bolna družba in nima smisla . dusann

Forum

Datum objave:
21. 05. 2010 ob 11:28
Spremljaj
Število komentarjev: 9
Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Ostale teme tega avtorja
Prebrano 570 krat

bolna družba in nima smisla . dusann

BOLNA DRUŽBA avtor DUSANN
Dusann, spet si se oddaljil od pesnjenja. To, kar si zapisal je vse res, tvoj pogled na družbo, ki ga večinoma delimo s teboj, ampak, pesem pa to žal ni.
Je blogovski zapis, izliv, mnenje.

LP, Lidija

DUSANN

DUSANN

Poslano:
21. 05. 2010 ob 11:39

Zasebno sporočilo

Ok. Lidija. Jaz zapisujem in ne ločujem. Sem napisal še eno, ki mislim, da je pesem.

Lep pozdrav, DUSANN

Lidija Brezavšček - kočijaž

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
21. 05. 2010 ob 11:43

Zasebno sporočilo

Ja to: NIMA SMISLA avtor DUSANN pa je pesem!
Samo en mali popravek svetujem, če sem:

vendar nima smisla, da te ogovorim,
ker bi ogovoril čisto drugo osebo,
ki sem jo takrat poznal …

najbrž takole:

vendar nima smisla, da te ogovorim,
ker bi ogovoril čisto drugo osebo
in ne tiste, ki sem jo takrat poznal …

ali pa, še boljše, ker se izogneš ponavljanju besede ogovarjati:

vendar nima smisla, da te ogovorim,
ker ne bi ogovoril osebe
ki sem jo takrat poznal …

Da bo stvar transparentna :)

LP, Lidija

DUSANN

DUSANN

Poslano:
21. 05. 2010 ob 12:26

Zasebno sporočilo

Hvala za popravek, Lidija! Sem jo popravil Ono bom pa izbrisal ali morda dodelal.

Lp. DUSANN

Lidija Brezavšček - kočijaž

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
21. 05. 2010 ob 13:16

Zasebno sporočilo

Dusan, še nekaj sem hotela pripomniti, pa sem prej pozabila. V svojih pesmih prevečkrat uporabljaš besede tiste, tisti, itd.
Včasih je deseda na mestu, včasih (največkrat) pa ne. Poskusi prešteti, kolikokrat se ti v posamezni pesmi ponavlja, boš videl. V tej, današnji, kratki, je dvakrat.

Zato te raje naskrivaj opazujem,
ko izginjaš za tistimi starimi topoli ob reki
in te pustim, da odhajaš,
da ne bi pokvaril
tiste lepe predstave o tebi,
ko izbrišem praske najinih let
v svoji domišljiji …

Na tvojem mestu bi eno ( "tiste" - pred "lepe predstave")) izbrisala.
Da bi besedilo lepše steklo, pa bi dodala en manjkajoč verz.

Zato te raje naskrivaj opazujem,
ko izginjaš za tistimi starimi topoli ob reki
in te pustim, da odhajaš,
da ne bi pokvaril
lepe predstave o tebi,
ki jo imam,
ko v svoji domišljiji
izbrišem praske najinih let.

mogoče sem res tečna, ampak cpesem je vredna dodelave.
:)

LP, lidija

IŽ-lev

IŽ-lev

Poslano:
21. 05. 2010 ob 13:54

Zasebno sporočilo

DUŠANN, sem prebrala tvoji pesmi. Če boš popravil, bo prav pesniška.
Vsebina, menda obstajajo pravi načini, ki se jih držiš in nekako narediš ovinek,
obhod da se izogneš...Ampak povsod pa tudi ne moreš biti na oprezu.
Zato...
Smisel pa...mora biti, mora biti, ker če ne postane že sama misel huda,
ker ne pelje nikamor in ne glede kako, mora biti, pot in smisel in moč.
Lep dan,
hope

DUSANN

DUSANN

Poslano:
21. 05. 2010 ob 19:27

Zasebno sporočilo

Sem popravil. Tiste pa uporabljam podzavestno zaradi moje osebnostne strukture. Včasih se ustrašim, da preveč posegate, ker se zavedam, da imam nekakšen svoj svet, ki ga nima vsak. Če ga bom izgubil zaradi prilagajanja ne bo ok., ker me bo minilo pisati in tega si ne želim. Kar pa se pravopisa tiče in postavitve ni problema.

Lp. DUSANN

DUSANN

DUSANN

Poslano:
21. 05. 2010 ob 19:47

Zasebno sporočilo

Evo upam, da je sedaj ok. Je pa enostavna in genialna...

Lidija Brezavšček - kočijaž

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
21. 05. 2010 ob 22:18

Zasebno sporočilo

Kaj je genialno?
;)
ne razumem čisto?
LP, lidija

DUSANN

DUSANN

Poslano:
21. 05. 2010 ob 23:41

Zasebno sporočilo

Lejte Lidija, takšne navidezno drobne pesmice ostanejo brezčasne, ker nimajo novotarij in vsakodnevne krame, ki pa je efektna v danem vsakodnevnem trenutku. Jaz recimo obožujem slikarja Carro in na eni njegovih slik je le pinija in del hiše ( vse je enostavno stilizirano ), pa me vzburi bolj kot skoraj vsa sodobna umetnost, ki je plehka ravno v tem, ker vsak hoče biti na silo nekaj posebnega in ker se toliko trudijo pozabijo na duh v sebi, ki ga človek nosi brez da se sili. Tem bi dejal slikar Mušič umetniki trenutka, kot veste je on slikal zelo enostavne motive v rjavi gami in Picassa je imel za žonglerja. Včasih probam pomisliti, kako bi človek te stvari videl recimo, čez sto let in dobro veste, da se te obče človeške stvari ne spreminjajo. V tem mislim na genialnost, ne kot rokodelska spretnost, čeprav mora biti tudi te nekaj.

Lp. DUSANN

Komentiranje je zaprto!