z vijolično, postanem svoj svet, preobrazba,
in se dvignem in vladam,
bolj svoja kot kdaj prej
in pogledi ne predrejo skozi tančico,
ki je volja sredi valovanja v množici,
in sem v noči opora,
v sončni svetlobi zbledim,
se dvigam na vrhove pozabljenja o solzah,
ki spirajo s pekočo vodo,
skozi vrtince spreminjanja izlitih bolečnih,
v stalnost

vprašam, kdo sem

dani