Gre za lahkotno pesmico šaljivo-zbadljive vsebine.
LIMERICK: izvorno angleška oblika komične poezije, večinoma gradi
na šalah, ki namigujejo na seksualnost, pa tudi na besednih igrah;
običajno v anapestu (U U – ), prva dva in peti verz imajo po tri
stopice (9 zlogov), tretji in četrti pa dve (6 zlogov); zgrajen na
eni do dveh rimah (povzeto po Boris A. Novak: Oblike sveta,
Ljubljana: Mladika, 1991).
Hvala, Dusann. Pesem ni namenjena komu posebej, da ne bo kakega nesporazuma. :)
Res pa je, da sem nekoč brala o nekem razmeroma znanem avtorju, da je izjavil nekaj v smislu: Čudim se, da moje reči sploh more kdo brati. (In dvomim, da je bil Joyce. :)) A kdo pozna to zadevo? Sploh se ne morem spomniti niti tega, ali je bil naš, slovenski, ali "svetovni" avtor.
K tvojemu vprašanju - uh, bi se dalo debatirati! Seveda, nihče ni samo dober (in večinoma nihče samo slab). Ampak, recimo, da si polčloveček enkrat na leto za par ur? Hehe. Sem utopistka? Ne vem, rada verjamem v dobro v ljudeh, izkušnje s tem pa niso kaj prida. So pa zato presenečenja tem slajša! :)