sem prebrala. Super. Tisto z luknjo v ekranu je tudi dobra, nekaj
novega,
se mi zdi, da smo še premalo uporabili takšne besede.
Vendar ekran nima srca, je stroj. No, niso za to oči v strahu, ne
nelagodju.
Tisto piko na i, uh, ta pika je pa že zdrajsana, a vendar:))), doprinese Serigala s svojimi domisleki in v tej pesmi sta dva razkužki teme in sveže zašivanje. Če bi se poglobila v razkužke, kako dobro se bere, bralec seveda lahko razbere po svoje, prepuščeno njegovi interpretaciji seveda, da je tema dodobra razkužena in sterilna, da se lahko zlekneš vanjo in prepustiš sanjam in ni možnosti, da bi karkoli ali kdorkoli vplival na te užitke ali neužitke, kakorkoli si že dopustiš sanjati oz. sanjariti in v tvojem sanjarjenju oz sanjah v razkuženih odtenkih teme, so se kljub temu, morda skozi drobne pore prihulile rane, katere skušaš zašiti s prepričevanjem same sebe. No, da ne bom preveč parala, bodi dovolj!:)). Ja, v pesem je potrebno vdeti drobno nit, najtanjšo šivanko in kakorkoli že parati ali šivati misli ob branju:)). Ja, Serigala ti si kriva za tok misli, ne bom rekla, ti si kriva, ljubezniva, deklica neusmiljena, čeprav morda do sebe, sploh tisto o ranah. Zdaj pa dost, da ne bom preveč razpela svojih kril:))))))))))).
Naslov ogromno doprinese k pesmi . Tokrat res. Vendar ga vsakdo lahko bere po svoje, marsikdo tudi spregleda. Meni je prva asociacija povlekla v to smer (in prežela vso pesem): Mai. (italijansko= nikoli) LP, lidija