Moki, živjo!
Kar dolgo te ni bilo. Vesela sem, da si se vrnila.
Pri pesemici
Skelenje avtor
Moki se
še čuti, da je napisana v navalu močnega čustvovanja in je še
nekoliko "surova".
Predlagam nekaj predelave v smislu:
vedno znova se vračaš,
tvoji zaskrbljeni pogledi nemirno skelijo v jutri.
Veš,
nimaš se česa bati,
živeli bomo živi.
in po tem,
potem nas verjetno ne bo več.
In ti se boš vračal
in ostajal,
za nas.
predlog:
Tvoji zaskrbljeni pogledi nemirno skelijo v jutri.
Nimaš se česa bati;
Živi bomo živeli.
In po tem,
po tem nas ne bo več.
Ti pa se boš vračal
in ostajal,
in mi tudi.
No, kot rečeno, nekaj v tem smislu. Zdaj ima pesem nekaj
nasprotujočih izjav, ki se med seboj sistematično ne podpirajo. To
sem poskusila nakazati. Ni pa še to to, kar bi zapelo v polni
meri.
Lp,
Zalka