Kakšno neprizadeto pisanje, skoraj definicija hotela, ki pa
omogoči, da bralca preplavi s totalnim plazom čustev in občutkov.
H O T E L avtor Hope je
pesem, ki je odlična! bralca angažira do popolnosti in omogoči prav
to intimnost pri branju kot jo omogoči hotel, ko se zapre v sobo.
Nobena beseda ni preveč, nobena premalo! Nič ne sugeriraš, samo
prostor daš, da bralec premisli (če hoče) o sebi. Minimalistično in
super!
To je tisto, kar sodobna umetnost želi narediti. Angažirati konzumenta, da sam izdela svoje občutke. Za nekatere so lahko skrajno prijetni, za druge prav tako skrajno nelagodni. Nekateri pač ostanejo neprizadeti, a to se dogaja na vseh umetniških področjih ne samo v literaturi. Skratka iz stališča umetnosti zagotovo velik presežek v tvojem ustvarjalnem opusu.
To si pa ti tako lepo, tako odkrito napisala, da ni res, pa je. Kolikor razumem, umetnost ni določena, ne točno, s premikanjem in čimbolj preprostim, potem je to zadetek, brez preveč subjekt. in preskakovanj, to bo sigurn to. Ampak glej, tista začetna o UPORABNOSTI PROSTORA nima čisto nič več, ni več prostora, razlika je samo, res samo in to besedica hotel, pa mi ti razloži, je vzrok za kakšne zadržane občutke, jih opaziš ali ne?...Saj veš, vidim da se ga bolj subj.jemlje, ne vem zaradi bližjega in potem naj bi h. bil predaleč ali kako...smisel vsebine pa nič drugačen, torej je =. Zalka*, kaj praviš na to? Lp, hope
Hope, Uporabnost prostora avtor Hope v tem smislu ne zaostaja za Hotelom. Imaš prav! Vendar pa imaš vseeno nekaj namigljajev, ki jih v Hotelu ni. Na začetku pišeš visoki računi mnogim dopuščajo le garsonjero, kar je že neke vrste opredelitev in emocija, ki jo predstaviš bralcu in pesem je proti koncu vseeno nekoliko neizdelana, od mačke naprej se zdi, da so besede nerodne in ponavljajo se pomen tihi pogledi/brez besed in končno vemo, da mački ne govorijo - se ne oglašajo z besedami. V tem oziru je pesem potrebna dodelave. Ostalo pa je super.
a veš, res ko berem posebej konec U.p. se mi zdi bolj žalostna, bolj v namigu... In še bolj, če mucka npr. z nami, človekom dama skupi, to še bolj namigne. V krogu ne more bit predaleč. Mi je H. všeč, zelo, bolj ko berem* bolj mi paše... Ampak saj hoteli tudi nimajo enake sobe in tam je tudi lahko različno. Kaj pa če bi zbrisala brez besed? Bi popravila malo, samo za uk, za povezovanje besed? Hvala ti Zalka, širiš mi obzorja. Zelo. Lp, hope
Sam nisem vedel, ali se naj pritaknem k Hotelu, ali Benzinpumpi. Ker je "k" sam napisal, da je na pumpo prišel iz hotela, torej k izviru.
Pa še bolj paše k Hope, ki je zadnje čase na eni špuri pa ne vemo točno, in samam ne ve točno in tako vemo, da je to res to. Ko ne vemo točno, za kaj gre, je ziher vse v redu, če obrnemo znameniti pregovor Murphya, da takrat, ko je vse v redu, nekaj hudo ne štima.
Pa da mal zakompliciram. Hope je ustvarila formo. vsak dan tri pesmi. In tako je zdaj čisto vseeno kako in s čim napolni tisto formo, kot nas uči John Cage. (he, he, Serigala, a ne...)
Sledi provokacija: Zaljuček: Ko čutimo, da pripravljeno formo po intuiciji napolnimo s čimerkoli, je to to. (J.C.: Kozarec rabimo in mleko rabimo...) Ko je vse v redu, nekaj ne štima. Ko nič ne štima, se vse rima. :-D
Meni je všeč kar je Zalka napisala, tudi zato ker se lahko ustavim in pomislim, da se naše pisanje oz. misli lahko v več načinov izpiše. Pa da kaj rata še bolj. Perorez, saj sem včeraj brala, je uspelo, lepo da si prišel sem tudi malo, vsaj ne počutim se kot nekaj tretjega, kar ni. Mislim, da kot si napisal, važno je, da okusno in času primerno postrežemo. Da postane užitno, če je pa nekaj čisto novega pa toliko boljše...A veš, da mir je tudi težko zdržat 5 min, mislim čisto tišino...? Lp,hope
Paradoks (če v poeziji sploh lahko govorimo o paradoksu?) te pesmi je, da je postala pesem šele v tistem hipu, ko je postala proglašena za pesem. Pri tem ne smemo zagrešiti napake z domnevo, do jo je za pesem proglasila oseba Z., ki je urednica na tem portalu. Velja samo in izključno deklaracija avtorice pesmi, ki mora biti hkrati pesnica. Če bi bila avtorica slučajno uslužbenka hotelske verige Hilton, potem »opis« ne bi bil pesem. Hotel Bivalna skupnost, kjer je soba za mir s toaletnim prostorom in tušem ločena od skupne jedilnice in dnevnih prostorov.
Ta opis je pesnica postavila v formo pesmi. In jo objavila kot pesem in jo s tem posredno proglasila za pesem. Samo zato je pesem. Ona že ve. Ker je pesnica. Mi ji moramo verjeti.
Od tu naprej se lahko lotimo te pesmi. Da jo členimo, analiziramo, o njej razmišljamo, sedemo nanjo in se odpeljemo v naročje poezije. Spoznamo njene širine. Ugibamo, zakaj je pesnica določila takšne verze, kot so in ne drugačnih.
Meni se zdi, da je njena največja vrednost, poleg že opisanih kvalitet, ki jih je nanizala oseba Z., izjemno pretanjena dramaturška linija, ki iz tega kratkega, pustega zapisa odpre celo polje. To je zgodba o harmonični, idealni družbi, ki je po svoji naravi bivalna skupnost in ki ne more funkcionirati brez skupnih prostorov, vendar globoko spoštuje individualnost vsakega posameznika in mu odmeri sobo za mir. Za srečanje s samim sabo.
Po lestvici portala, bi ji jaz dal oceno »nadpovprečna«.
Perorez, samo nekaj, nič narobe, samo poglej, napiše se npr. 4 ali ne vem koliko minut kot tišina ali sploh nič in je umetniški presežek. Zatorej, bere se praznino lista, ki samo po sebi prav tako kot sem napisala jaz, je vsaj napisano in sporoča golo umetnost, videnje oči, ne pogled v denarnico. Izhajam iz tega, da so tudi bile nekaj posebnega in zato umet. presežek. Torej, popolno objektivne ocene ne verjemem, zaradi umetnosti. In verjamem, lahko se ne vidi nič, lahko se razume vse objektivno ali pa se suče v čustvene sfere...ali pa je kritika o ne vem čem, dobro napisana a še vedno kritika...torej, kaj je umetnost? Da se prav oceni oz. pravilno razume. Je strogo definirano kot matematična enačba? In tudi tam je več možnosti, sicer kasneje, a je. Ne izpodbijam in ne prepričujem, a glede na dosedaj že prebrano ne vem kje je strogo ravnilo. Ja, umetnost je tudi kruta. To je pa predvsem res. Nekoga pika tu druzga drugje...In kaj da ne, seveda je prav da se izpove... In takrat se ni dvomilo, čemu pa zdaj??? Je umetnost definirana še na kaj drugega??? Lp, hope
Se strinjam, vendar v eni sapi rečeš VSE SO PRESEŽKI IN TVOJA PA NADPOVPREČNA. Verjemi, rada razumem, tega pa ne.
Torej, kje je tisto kar je takoj opazno?
Drugi žanr pisanja, ki hudo moti in takoj zniža oceno, ker hotel je nekaj, kar bi morala hvalit oz. sugerirat na poetični način in ne dati nobene možnosti lastni domišljiji???
Zanimivo postaja res. Kje je Zalka, da začnemo pogovor. h
Legy, hvala. Razmišljam pa vseeno, kaj je tako moteče in takoj ne vem kaj naj bi bilo nižje? Ker ni balasta, ni kiča, ni napotkov zraven, kako naj se pesem jemlje? Zanima me, kako je Perorez prišel do svoje ugotovitve. Lp, hope
Legy, še bolj odkrito, ne morem spat. Mogoče v mojih časih je to bolj pogost pojav...Takrat pišem. Večino in veseli me, če je užitno, da spravim v novo jutro še koga, ker sebe na tak način. Včasih je, še večkrat ni. Se zgodi. Bom napisala, če bom. Drugače so pa tvoje čudovite. Lep večer ti želim, hope
Hope, ocene so relativne - zate je vse presežek, za koga drugega je vse dobro, imamo take, ki se jim zdi vse nedodelano itd. Kot sem že enkrat v starih portalskih časih rekla: pomembna je sled, ki jo pusti pesem. In če se o njej pogovarjamo, je sled široka in globoka.