Rok, pozdravljen!

Z zanimanjem sem brala tvojo pesem BOLHE NA PODGANI avtor Rok Horžen, ker na začetku dobro skrivaš in napeto pelješ do z drogo proti športu, kjer bralec že lahko zasluti, kaj imaš za bregom.

Potem pa nadaljuješ z malo preveč jasnimi in izrabljenimi zadevami.

Sama bi se recimo izogibala strup v majhnih flaškah in napisala samo strup.

Zadnja kitica pa sploh povsem podre konsistentnost pesmi. Ritem se popolnoma zamenja, sili te v rimo, uporabljaš besedi snif, narkomanske (bolhe).

In če se spustiva še v logiko stavkov v zadnji kitici - pomaga, če ignoriraš verze:

Nocoj so ga zašili, podolgem in počez,podgano ugonobili, bolhe imajo divji ples.

Narkomanske bolhe, bogat kos mesa, ne zaključijo pojedine,naj se snifa in sesa.

Ko to berem, se moram precej poglobiti v to, kaj je smisel teh stavkov. Metafore poskušam razumeti, a se mešajo. Ne vem več, kaj je podgana in kaj je bolha, predvidevam, da je bogat kos mesa = podgana, ampak potem mi bolhe niso več jasne itd. Skratka, menim, da bi se splačalo zadnjo kitico temeljito premisliti in na novo oblikovati v slogu prejšnjih dveh. Direktnih žargonskih izrazov in izrabljenih fraz bi se ognila, ker jih lahko zamenjaš s pesniškim jezikom, ki ga obvaldaš - to se da dobro razbrati. Občutek imam, kot da se ti je mudilo zaključiti pesem ali pa da si izgubil voljo, da jo dodelaš.

Kar poskušam, je, da ti povem, da pesem vleče, da mi je tematika všeč, da je se je končno redko lotimo v poeziji in da se jo splača izkoristiti v največji možni meri.

Lp,
Zalka