Forum

Odtis Serigala

Odtis avtor Serigala

Helow helow.

Mislim, da bi bilo nekaj sprememb boljših v prvem delu.

neka roka te
iz popačenega
otroškega smeha
spremlja
v pozabljenih
smislih nekega
pregretega poletja
luščiš steno
za odtisi
svojih otroških
pričevanj
o zemlji in soncu
na sotočju čustev
in razuma
vrtinčiš dolžnosti
svoje neprespane
zgodovine
spustil si se


Z zadnjo kitico pa še vedno nisem zadovoljna.
Hotela sem povedati, da npr nemški, fra, ruski,... otroci so (naučeni) drugače jokati.
Bi prosila za pomoč pri zadnji kitici. Ker se mi prej ni zdela pesem dokončana. :)
En predlog. :)

kako to da zven
tvojega joka
ne bi mogel
preseči meje
drugačnosti

Drug.

a še danes
zven najinega
naučenega joka
ne bi mogel
preseči meje
drugačnosti


Hvala!

lp
 

Ana Porenta

urednica

Poslano:
27. 04. 2010 ob 13:23

Pozdravljena, Serigala, meni se je zdela pesem zanimiva, ker mi je tako postavljena "roka" pomenila vsakogar, ki ga srečaš na poti odraščanja (socializacije)- ne le staršev, in imenitna, čeprav grenkobna primera za izvirnost otroštva "popačen otroški smeh" - tako da bi raje kot "neka roka", ki jo sedaj predlagaš, raje vrgla ven še pridevnik "nekega" pregretega poletja.
Ker potem luščenje odtisov otroških pričevanj ne bi ostalo kot individualna pripoved, ki se je odvila (tega in tega določenega poletja), ampak splošna, v kateri se bomo pepoznali (mojega poletja) bralci.

Pri pisanju velikokrat posegamo v te zapahnjene omare otroškega spomina - in brez njega si ne predstavljam izvirnosti pri pisanju ;-))

Prav zato se mi tudi tolmuni za opis "dolžnosti" zdijo posrečeni.

Zanimiva se mi zdi tudi prispodoba, da otroci širom sveta jokajo drugačnost.Pri tem se mi je zdel malo problematičen oz. prepribližen "jokajo". Brala sem približno tako:

v (enakih) odraslih
širom sveta
še danes
otroci jokajo drugačnost

Ha, zdaj si nas izzvala - in vidiš, včasih se enostavna rešitev sploh ne pokaže (ampak se vse skupaj še bolj zakomplicira) - verjamem, da se bo razvila zanimiva debata.

Ja, pesem, naj odleži kot govedina, se mora odcedit - čeprav bi lahko tudi kot vino - kot pravi brezno pri eni drugi temi.

Bomo zdaj videli, če je lažje zoret zaprto ali takole na prepihu ;-)

Lp, Ana

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
27. 04. 2010 ob 13:52

Lep pozdrav Serigala in Ana strinjam se absolutno, da je njena pesem popoln

presežek umet. v izpovedi. Sploh od začetka pa tudi do konca. Saj veš, da rada

berem in ugotavljam smisle pesmi. Se strinjam, debata se bo res razširila.

Verjamem pa v eno edino rojstvo samega sebe.

Ne prepiha, naj se razvija, razvije, ni tko...

Lep pozdrav
hope

Zastavica

Poslano:
27. 04. 2010 ob 14:16

Uf. Spet padla ena ideja. :) Namesto nekega bi dala komaj, ker mi drugače nekaj manjka. :) Bi namesto tolmun uporabila izvir ali pa slap?
Iz zadnje kititce pa naredila en miks. :))
Kako se zdaj bere?


roka te iz popačenega
otroškega smeha
spremlja
v pozabljenih
smislih komaj
pregretega poletja
luščiš steno
za odtisi
svojih otroških
pričevanj
o zemlji in soncu
na sotočju čustev
in razuma
vrtinčiš izvire, slapove
svoje neprespane
zgodovine
spustila si se

in še danes
širom sveta
skušaš izjokati
zven njihove
drugačnosti


To drugačnost zelo dobro opisuje Andrei Makine v svojem Francoskem testamentu, ki ga imamo letos za maturo. V njem dva svetova, Francije in Rusije, ki se konstantno tepesta za prevlado. Kako se mehka, dišeča Francija razlikuje od te močne, trdne Rusije. Kje sem potem jaz?
Zgoščeno in zanimivo branje. Priporočam. :)

Hvala vama za komentar! :)

lp

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
27. 04. 2010 ob 14:34

NO, Serigala, modoče sem te s tolmuni zmedla prav jaz ... Tolmunjenje je zaradi klišejskosti res malo out, vendar, če stvar pogledamo tako, kot pravi Ana, Hmmm ...
;)

ostalo pa ... prepričana sem da bo padlo mnogo idej, ker vsakdo tvoj zaključek prebere drugače. Ti si najbrž nameravala povedati čisto nekaj drugega kot je razumela Ana, jaz pa sem videla v zaključku tretjo stvar (malo preprostejšo in ne tako učinkovito za zaključek pesmi: kot bi govorila o lačnih otrocih ali o tistih, ki nimajo "vsega").

Tako. In sedaj se bo pojavil še četrti, ki bo napisal: op, ne, jaz berem pa takole ...
No sama bi videla tako (predlog št. 1)

roka te iz popačenega
otroškega smeha
spremlja
v pozabljenih
smislih nekega
pregretega poletja
luščiš steno
za odtisi
svojih otroških
pričevanj
o zemlji in soncu
na sotočju čustev
in razuma
vrtinčiš tolmune (ok, pa tolmune!)
svoje neprespane
zgodovine
spustil si se

ko jokava
drugačnost
je ne moreva
izenačiti

LP, Lidija

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
27. 04. 2010 ob 14:38

NO, zgornji komentar sem napisala, še preden sem brala tvojega zadnjega. Ja se strinjam - IZVIR!!!
:)
in, ko boš pisala(v torek, a ne?) esej na maturi, vključi tole pesem!
Bo naredilo vtis na ocenjevalce!

Lidija

Zastavica

Poslano:
27. 04. 2010 ob 19:44

Kaj pa če preprosto spustimo širom sveta?
Pa namesto tolmunov naj bodo izviri?

Na koncu eseja jim kar pesem pustim... ;) hehehe

lp

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
27. 04. 2010 ob 19:47

:)
no, evo! Pa maš.
:)
LP, L

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
27. 04. 2010 ob 20:05

Serigala, kar pesem jim pusti, če še to ne gre pridemo mi na zagovor,
ker bi moralo iti skozi.
Bodi lepo in veliko uspeha v šoli.
Nočko*
hope

Zastavica

Poslano:
27. 04. 2010 ob 21:07

hehe pa mam. :)
upam, da mi bo dala zdaj mir... :))

Hope, jim bom pustila za pokušino, če bo ta pravi navdih. ;)
Hvala! :)

Noč*

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
28. 04. 2010 ob 10:10

Hm, vrtinčenje izvira, čeprav tudi tolmun, če že skriva vrtinec, ga globoko pod površjem, je pa res, da nam je pomensko bližji izvir zgodovine kot tolmun, slap bi opustila. Mi je kar všeč komaj pregreto poletje - še prej kot bi se dodobra pregrelo, si že izpljunen ...


roka te iz popačenega
otroškega smeha
spremlja
v pozabljenih
smislih komaj
pregretega poletja
luščiš steno
za odtisi
svojih otroških
pričevanj
o zemlji in soncu
na sotočju čustev
in razuma
vrtinčiš izvire
svoje neprespane
zgodovine
spustila si se

in še danes
širom sveta
skušaš izjokati
zven njihove
drugačnosti

kar me zdaj zmoti je, da ne poveš čigave drugačnosti - rečeš zgolj "njihove" - ohrani udarnost, določi drugačnost.

Lp, Ana

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
28. 04. 2010 ob 11:11

Lidijino izjokavanje drugačnosti, ki je ne moreva izenačiti mi je zelo všeč, ampak se mi zdi, da sodi v eno drugo, novo pesem. Kakšno kratko, npr. kruiku?

Lp, Ana

Zastavica

Poslano:
28. 04. 2010 ob 16:43

Hejla.

Sem počasi že sitna? :S
Ampak še vedno mi zadnja kitica...
Mislim, da je zdaj zasidrana in bo(m) vam in meni dala mir. :)

roka te iz popačenega
otroškega smeha
spremlja
v pozabljenih
smislih komaj
pregretega poletja
luščiš steno
za odtisi
svojih otroških
pričevanj
o zemlji in soncu
na sotočju čustev
in razuma
vrtinčiš izvire
svoje neprespane
zgodovine
spustila si se

a še danes
skušaš iz sveta
izjokati zven
svoje drugačnosti


Ana, zdaj se naveže na vse. Ne samo na njih. :)
Pa se mi zdi, da lepše steče. Ta širom sveta mi tako čudno useka noter...
Pa tudi s tem in in a imam probleme... Milijonkrat sem si že prebrala, pa ne vem, kaj bolj sede... Ah, naj bo a še danes! :))
Kako se vam zdaj zdi?


Hvala!


lp Tea

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
28. 04. 2010 ob 18:00

Ja, Ana, se strinjam, ne morem ti oporekati. Po vsej tej debati in razmišljanjih pa res :)))
Serigala, saj se razvija. Po moje je compiuta.
:)
Lidija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!