Še link do obravnavane pesmi : SOBA Z REBRASTIM PARKETOM avtor DUSANN

Dušan, hvala za pojasnila.

Lp,
Zalka

Pozdravljen, Dušan.

Ne pozabi, kje si. :)) Si med ljudmi, ki jih itak večina ostalih ljudi ne razume - med ljudmi, ki pišejo pesmi, torej so "malo za luno" ... :) In tako torej posplošitve v smislu "vem, da večina tega ne bo razumela" niso na mestu. Pesem je pesem (če je dobra) ravno zato, ker jo lahko, kdor ljubi poezijo, razume, pa čeprav drugače, kot je to prvotno mišljeno. To ni v škodo ne pesmi ne bralcu in niti ne avtorju.

V vsakem primeru pa so potrebni nekateri slovnični popravki:
Veste resnico in vero ne najdete v cerkvah >> veste, resnice in vere

čeprav stoji ta soba poleg zapora
obdanemu z bodečo žico >>> obdanega

tisti iščoč pogled po toplini
po zvezdicah v očeh >> tu govoriš o pogledu, ki išče toplino, zvezdice v očeh, vendar je skladenjska postavitev neustrezna, saj je med iščoč in po toplini (itak predlog PO ne spada h glagolu iskati) še pogled, tako da se potem "po toplini" navezuje na pogled -- kot da govoriš o nečem, kar imenuješ "pogled po toplini" -- zato bi bilo tu treba malo spremeniti, npr.:
tisti pogled, iščoč toplino
in zvezdice v očeh

V naslednjem primeru gre za zadevo z besediščem:
tam sem prvič odložil temna očala
le za trenutek
a sem jih odložil.
tam sem prvič odvrgel svojo prvo igračo
a sem jo odložil.

Vidiš? Odložil - odložil. To je OK. Potem pa je dvojica odvrgel - odložil. Kasneje pa spet razumel - razumel. Torej tudi tukaj odvrgel - odvrgel.

Za podobno reč gre tukaj:
kakor je ponavadi navada pri zunanjih ljudeh

ponavadi je navada -- to je eno in isto, kot da bi rekel MORDA MOGOČE PRIDEM. Predlagam ti, da izpustiš PONAVADI.

tisto nežno molitev
katero sem razumel šele čez nekaj let >> ki sem jo razumel ...

V zadnji kitici pa spet: obdanemu >> obdanega

Ločil ti (razen tiste vejice za veste) nisem navajala, kako jih popraviti, ker je tega enostavno preveč.

Sicer pa meni tvoja pesem marsikaj pove, čeprav moje razumevanje nima zveze s prostozidarstvom ipd. Marsikdo od nas čuti takšno sobo v sebi ali v svetu, pa naj bo v njej kar/kdorkoli že. Morda je pesem le malo predolga.

Lep pozdrav,
Kerstin

Hvala za popravke. Zadevo sem pisal v navidezni odsotnosti - s polno čustvene upetosti in s pomanjkljivim znanjem pravopisa, kar je tudi posledica moje bolezni, ter neznanja seveda . Ima pa zvezo s prostozidarstvom in psihoanalizo in teh stvari večina ne razume. Vi proicirate vaše nerazčiščene stvari name, jaz nimam nikogar za luno, kar tudi povem v svojih pesmicah. To je nekakšna psihoterapija zame in vem sam, da sem daleč od nekega pesnika, sem le amater, ki se hoče izražati in se bolj spoznati. In če mi kaj nastane podobno pesnitvi se veselim. To je tudi smisel tega portala, če sem ga pravilno doumel.

Lp. Dusann

Seveda, Dusann, vse je v redu. Naj še jaz poudarim, kot že Kerstin, da pesem, ko je napisana, in prebrana, začne živeti svoje življenje. Vsak bralec jo namreč prebere v stanju, v kakršnem je (kar se tiče starosti, izkušenj, okusa, znanja, pa tudi trenutne volje ...).

Torej: pesem, ki jo napišemo, lahko bralcu odpre čisto drugačne poglede in razumevanje kot smo jo mi, avtorji, dali vanjo. In to je dobro. Z razlaganjem pa, se mi zdi, pesem kdaj lahko tudi osiromašimo, saj dajemo bralcu napotek: tako in tako se ta pesem bere. Če smo lahko pri branju dejavni, nas branje bogati.

Ne beli si glave zaradi pravopisa: nekaj stvari se zlahka in sproti naučimo, nekatere pa ... no, hvaležna sem, da me Kerstin kdaj popravi. Napake so sol sveta in včasih celo impulz za male izume.

Lp,
Ana

CITIRAM SAMO SEBE:
Si med ljudmi, ki jih itak večina ostalih ljudi ne razume - med ljudmi, ki pišejo pesmi, torej so "malo za luno" ... :)

Umetnikov se rad drži sloves določene "odtrganosti", boemstva, celo čudaškosti ali vsaj nelogičnosti itd. Gre za neko etiketo, za katero se osebno nič ne sekiram, če mi jo kdo prilepi. Sem za luno. In za sonce. (sem nekoč zapisala :))

Torej, če citirani del še enkrat prebereš, boš videl, da ni bilo prav nobenega govora o tem, da bi TI koga imel za luno. Ravno obratno! Ljudje, ki se z umetnostjo (katerokoli) ne ukvarjajo v nobenem smislu, ravno tisti nam radi rečejo, da smo "za luno" ali kaj podobnega. No, jaz jim tega sicer ne zamerim. :) Ni vsak za vse in ne more vsak razumeti vsega. Tako pač je in tako je tudi prav, sicer bi bil svet en grozen dolgčas.

No, in ker si tu med nami med ljudmi, ki pišemo in beremo drugačne reči (in tudi več) kot večina ostalih, si torej s svojimi pesmimi na pravem mestu, zato se ni bati, da jih - tvojih pesmi - ne bi razumeli (čeprav malce drugače, kot so mišljene, s čimer pa ni nič narobe). To je bilo to, kar sem v prejšnjem postu zapisala krajše.

Najprej je torej dobro natančno prebrati. Moje pisanje je bilo dobronamerno (tudi opremljeno s smeški prav v ta namen, da se res vidi, da jemljem tole "luno" kot nekaj hecnega in ne tragičnega in ne takega, da bi v meni sprožilo zamero, če bi mi nekdo - kdorkoli na svetu - to rekel). Takole, upam, da sem pojasnila, gremo dalje, še veliko pesmi čaka in veliko razumevanja, pa brez nekih obsodb.

Lp,
Kerstin

Opombe človek napiše zaradi lažjega razumevanja besedila. Takšna praksa je bila tudi v zbirki Sto Romanov naprimer. To pomaga v "popolnosti" razumeti besedilo. Vem, da smo v mladosti dostikrat brali H. Hesseja in smo ga razumeli na čisto drugačen, okrnjen način. Če "prehodiš" dvanajst stopnic lahko šele razumeš njegovo delo v "popolnosti." Če pripombo napiše autor, lahko sugerira drugačen način branja, sugerira, da se lahko stvar bere tudi na drugačen način od ustaljenega, s tem ne ponižuje bralca ampak mu pokaže pot do drugačnega branja besedila in razumevanja. Da sem razumel Goetheja sem moral prebrati Učna Leta W. Meistra in kup knjig o prostozidarstvu, da sem lahko razumel njegova besedila. Večini ljudi ( s katerimi sem se pogovarjal ) je Werther le neka dobro napisana sentimentalna zgodba, ki danes deluje zluzasto, če pa poznaš podatke veš, da je to mnogo več in stvar lahko bereš na drugačen način. Današnji psihoanalitiki ( tisti, ki morda ne poznajo dobro literature) v tej zgodbi vidijo le odvisnost od odnosov. Primer: kako se je seksolog Košiček lotil del Ivana Cankarja ( Košiček je bil eden najbolj razgledanih poznavalcev literature pri nas, nasploh pa Cankarja ). Na koncu je doumel, da je Cankarjevo delo nekaj več, kot le zapis erotofoba in sociofoba ( kar je Cankar brez dvomom bil z današnjega zornega kota psihiatrije ), če bi stvari gledali samo s tega zornega kota, vendar je uvidel, da je ta pogled preozek. Vak človek je unikat in ima svoje posebnosti in svojo zgodbo zakaj deluje na takšen in drugačen način. Kdo je čudak je v današnjem svetu težko definirati, važno pa je, da človeku ne posegaš čim manj v notranje in zunanje meje, ker vsak nosi tudi odgovornost do sočloveka, seveda pa so ljudje ki imajo malo umetniške žilice dostikrat malce občutljivejši od večine, seveda pa niso samo oni.

Lp. Dusann

Tam sem prvič začutil človeka
imeli smo neko skupno točko:
nas nikoli nihče ni imel rad
in ker nas nikoli ni imel nihče rad
tudi mi nismo imeli radi nikogar
in hoteli smo imeti nekoga radi
pa nismo mogli
in tega nismo hoteli priznati
kakor večina zunanjih ljudi
tistih s ciničnimi nasmeški na obrazu
tam mi je prvič nekdo podal iskreno roko
in nekdo mi je ponudil tiste poceni kekse
videl sem tisti iskreni nasmeh na njegovem licu
morda prvič v življenju.

DUŠANN

Izredna vsebina čudovite pesmi, življenjske, boleče, srečne, mlade, večne.
Odkrita kot v naravi tudi je, je v resnici, ne glede...
Odnos mogoče ni odvisen, je pa vsekakor soodvisen in ima velik pomen, prav imaš. Za to ni nujno biti psihiater, le človek ki zna razumeti sebe, soljudi in sprejeti kot dejstvo brez motečih občutkov. DUŠANN zakaj si včeraj zmučkal cel cigaret? Se hecam, ampak metulj se je tako lepo svetil, po celi sobi.

Lep dan ti želim,
hope

Hvala za tvojo pohvalo! Vem, da je zadeva močna, saj sem čisto padel notri. Imam pa probleme s tvorjenjem stavkov in s slovnico - to imam že od nekdaj, saj so me v šoli neprestano pošiljali k psihologom in nisem bil sposoben napisati zadovoljivega spisa in sem imel tudi težave z branjem.
Nisem pa jaz tisti Dušan, ki je mečkal cigareto?! Sem pa strasten kadilec in pivec kave ( slaba točka ).

Lep dan tudi tebi, Dušan