Če dovoliš bi ti predlagala neke drugačnosti... :)
V drugem verzu mi zmanjka vejica, ker se tretji verz loči od
drugega.
Zdi se mi,
da je danes grob,
nekoliko globlji
kot ponavadi.
Tukaj bi lahko njegov nadomestil s čim bolj
svežim. Ne rabiš ponavljati, da je to srčev odmev. Bi bilo tudi
brez njegov razvidno, da gre za njegov odmev. :) Enako velja za
od tvojih oči. Se mi zdi, da rahlo zaustavi
ritem.
In ko polagajo vanj
moje zarjavelo srce,
umira (njegov) odmev
z drugačnim
barvnim odtenkom
(od) tvojih oči.
Tukaj bi spet lahko svoj nadomestil s čim drugim, ker je zdaj
mogoče malo nejasno, kaj si s tem hotel povedati.
Npr. v tišino prsnega koša ali kakor se ta prsni koš počuti.
:)
Med zamolklimi sencami
hripavih zvonov
gnetem vse te ciprese,
ki padajo name,
v (svoj) prsni koš,
da zapolnim praznino,
ki tako lakomno razžira
moje plišaste besede.
Otrple solze
z enim zamahom razmažem
čez mreno brezimnih nagrobnikov.
Mogoče bi 5 verz kar spustil? Ker je dvakrat isto povedano? Razen,
če si hotel to še posebej povdariti.
In ko vržem še zadnji cvet
med krdelo divjih zrcal,
se moj odsev
dokončno
(in za vedno)
razneži v tebi.
Še enkrat... Samo predlogi.
Mislim pa, da bi pesem lahko še bolj dodelal, da bi tako pridobila
še tistih nekaj detajlov, ki so mogoče nejasni.
Serigala, evo, sem razmislil in pretehtal tvoje predloge drugačnosti. Na koncu sem se odločil, da jih vse sprejmem. :) S tem, da sem prvi dve kitici vrgel ven, saj mislim, da je pesem tudi tako dovolj jasna. Kaj ti meniš? Zdaj izgleda tako:
Med zamolklimi sencami hripavih zvonov gnetem vse te ciprese, ki padajo name, v prsni koš, da zapolnim praznino, ki tako lakomno razžira moje plišaste besede.
Otrple solze z enim zamahom razmažem čez mreno brezimnih nagrobnikov.
In ko vržem še zadnji cvet med krdelo divjih zrcal, se moj odsev dokončno razneži v tebi.
Dodal bi še nekaj, sem že včeraj mislil odpreti temo, pa sem raje prespal eno noč, ker sem imel občutek, da ti hočem vsilit svojo percepcijo dojemanja tvojih pesmi.
Nekaj idej je zajela že Serigala.
Ampak kljub vsemu, razmisli, če bi kar izpustil "(od) tvojih oči"
... z drugačnim barvnim odtenkom.
Se mi zdi, kot da bi naredil dodatno večplastnost dojemanja. Ni bistveno, a je odtenek oči, lic, ... Bistveno je, da je.
Kar se pa tiče Serigalinega prvega predloga, da daš tam vejico, se postavim v bran tvoji prvotni verziji. Z vejico bi jo ustavil. Pa tretji verz bi oddaljil od prvega, meni se pa ravno zdi, da je le in samo povezan z drugim verzom.
Hvala, ker si se oglasil. Prav zaradi teh dilem, sem kar vrgel ven prvi dve kitici, saj so se mi zdele balast v dojemanju celote. Kaj praviš na zgornjo verzijo?
Ustavi se mi samo "ki padajo name", daje vtis močne sentimentalnosti, mogoče celo patetičnosti.
Mogoče pa je prav, da je tam. Pesem dojemam kot nek tvoj čustven izliv. In zato tudi mogoče paše. Ti kot avtor si popolnoma prisoten v pesmi, brez kančka "gledanja iz razdalje."
Zato če je ali če ni, stoj za svojim dojemanjem, ker je pesem odlična.
No, Legy, ker si nas v nekem drugem postu prav izzval, naj kaj pokomentiramo tvoje pesmi, se bom pa še jaz vtaknila. Meni bi tvoja pesem delovala, jo pa malo preveč "poladka" zadnja kitica, ki bi jo preprosto izpustila.
hehe, izzval... hecna beseda, se počutim kot kak vitez... :) - sem pa vesel komentarjev, seveda.
Mislim pa, da je za celotno razumevanje pesmi, zadnja kitica zelo pomembna - praktično najpomembnejša v celi pesmi. :) Mogoče res ne deluje tako, ampak je. Jo pa vsak lahko razume in dojema po svoje, tako da ni problema. Res hvala za tvoje mnenje, za zdaj pa naj kar dela družbo ostalima dvema. :)
Hmm. Se mi zdi, da še vedno druga kitica butne ven. Glede na prvo in zadnjo si v tej spremnil vrstni red glagola in deluje drugače. Rahlo zabije ostali dve, ki so bolj nežni, melodični. Prehitro je je konec, ko imaš potem In ko vržem... Če je tako, mi potem deluje kot kvazi didaskalije. Če me razumeš? :) Mogoče bi izpustil enim? Preoblikoval pa je ne bi? :) Ne vem, mogoče se motim, in jo samo jaz dojamem tako. Mogoče je tako mišljeno.
Seveda, legy, bil je samo moj pogled: saj veš, kolikor oči, toliko pogledov. Hope, seveda se vidimo! legy, ti že lahko potrdiš prihod? Potrudi de, no ... :) lidija
Pa res Lidija, naj pove Legy če bo prišel, saj mu lahko tam pomagamo dokončat kitice, tam bo veliko poetinj in poetov, pa bomo že najdli prave besede, ni tko? In sigi bo pomagal, a ne da boš? lp, hope
Serigala... kvazi kaj? :)) Trenutek... (brskam po wikipediji)... Aha, to po pomeni to... :) Haha, hecam se... ja, morda res deluje tako, kot si opisala.
Mogoče bi moral bolj jasno izreči - z enim SAMIM zamahom ali kaj podobnega - ker želim poudariti to končnost, ta hiter zaključek nečesa, kar smrt tudi je... In hkrati brezplodnost, da zavlačuješ nekaj tako končnega in jočeš nad nečem, na kar itak nimaš vpliva... uf, ne vem, če si me sploh razumela :).
V glavnem, zato je tudi zadnja kitica je izredno pomembna, kot sem že prej rekel. Tako kot položiš cvetlico v grob, preden ga zasujejo in s tem končaš ritual, tako tudi pesem nenadoma konča in se dokončno sprijazni, da je konec. :))
POnavadi ne razlagam pesmi, ker mi je všeč, da ima vsak svoj pogled, ampak upam, da sem vsaj malček pomagal k razumevanju. Že sedaj, ko jo ponovno berem, mi je dosti bolj všeč in manj okorna - se pa zagotovo da še marsikaj popraviti. Morda, nekoč - naj še malo zori, če treba. :)
Res hvala vsem za nasvete. Se priporočam za naprej ;)