Forum
- Datum objave:
20. 04. 2010 ob 22:22 - Spremljaj
- Število komentarjev: 17
- Piše: ajda
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 747 krat
se, Perorez
Ne bom zdaj pametovala, ni to moj namen, a vendar ta tvoj ves se se kar prilepi na misli in noče stran, četudi mu rečem, pa spelji se že, to je zate pretrd oreh, pa nimaš ustreznega orodja za kopanje:))). No ja, bom bleknila, pa kar bo bo:
se
ves
ja, jaz bi dala:
sem
ves
čeprav ni najbolj svetleča glazura na parketu, a nimam boljše, je pa vsaj okolju prijazna in?
lp, ajda
meni je pa "se ves" tak dober poriv v ciklično branje - končaš s "se ves" in nadaljuješ z "ves se" in bereš in bereš in se raziskuješ in raziskava traja in traja in se sestavljaš in razstavljaš in poglabljaš, da slišiš samo še notranji zvok in šumenje, ki spominja na sesese(sljanje?).
Zaradi uporabe te zanke se mi zdi ta kratka pesmica še kako dolga in pomensko dovršena. Poskusi jo prebrati vsaj trikrat zapored ;-) zanima me, če se učinek kaj spremeni? Pri meni se je (obstaja pa nevarnost, da se "zaciklaš" - tako kot velikokrat pri notranjem premlevanju.)
Lep večer obema,
Ana
lp, ajda
ampak bi se mi sesula tudi
forma
zato sem "podredil" vsebino, kot je to običaj....
:-DDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDD
ampak
s tvojim logičnim zaključkom bi se
sesula
še ena lastnost
in sicer,
da se
negativistična fraza - sesuje se vase -
potem ne "spremeni"
v zgolj koristno stanje
ki določi nove zorne kote za opazovanje
samega sebe.
In kaj smo videli?
Vsak svoje, a ne!
;-))
LP, Lidija
O njej mogoče kdaj kasneje.
Morda, kot zanimivost, da je ta kratka pesem "rezultat" cele evolucije in sem zato, kot piko na i, hotel to poudariti z naslovom - del v oklepaju.
A glej ga zlomka - poskus pojasnila "namena", je sam po sebi postal vsebinski del pesmi, ki v resnici sama po sebi ne nosi nobene vsebine.
Tako se (meni včasih) ko človek razvija in tuhta in eksperimentira, začnejo prave stvari dogajati "same od sebe..."
V tem kontekstu mi je izjemno zanimivo tudi "pojasnilo" Francija Novaka o nastanku zmagovalne pesmi, kar me dodatno prepričuje v nekaj, kar sam na začetku vstopanaja v polje poezije nisem hotel verjeti.... pesem ni nikoli končana, ali mogoče bolje - ni nikoli dokončna.
Ali vsaj - naj ne bi bila...
In še, v neki fazi piljenja teh besed v pesem, sem si rekel - ponudim jo v branje/razmišljanje na pesem.si, zato sem vesel vsake reakcije,
ki jo krepi v "maniri delavnice".
hvala!
fajn
super
Ja, še dobro, da ne razlagamo vseh nastankov - bi imeli pesem in zraven razlagalni esej ;-) ki bi se zgrmadil v roman, ko bi pesem dobivala nove in nove "končne" oblike ;-)
Lp, Ana
Viš. Te debate, no, so fine....
Zdaj se že tako po otročje (ob teh razlagah) veselim te pesmi, za katero sem se v začetku samo igračkal z besednimi igrami in fino je bilo to delati na glas.... po možnosti z absolutno zamašenimi ušesi, da tudi slišiš tisti svoj glas iz grla... od znotraj.
Kar pa se tiče tvoje replike, da ni res, da pesem nima vsebine:
Imaš prav, le da sem jaz (nezavedno) zapisal, da pesem "ne nosi " vsebine. A veš. V smislu: gledam skozi okno in nekaj vidim - kot tista 'brez naslova' pa še marsikatera tukaj na portalu, da ne bom citiral samega sebe.
Torej ta pesem je vsebina sama po sebi.
Zato je ujeta v formo na poti proti idealu.
Ki je v smislu loka - gor in dol.... želela prezrcaliti besede na srednjem se.
Iskanje tega "ideala" pa sem ustavil na robu smisla, kot ga razumem v poeziji. Zato lahko rečem, da vseeno nisem podlegel formi, na kar sem ponosen, he, he... ;-))
...in je tudi v skladu z mojim razumevanjem poezije in sicer, da ima vsebina vedno pravico pregaziti formo.
Ko vsebina zares JE. Ko je ni, je pa tudi forma odveč. In neforma :)
in v tvoji, Perorez, seveda je.
LP, Lidija
:)
Pa še eno stvar mogoče ob tvojem razmišljanju, ki je nekako dozorelo z leti.
Da so res fine te/takšne pesmi, ki na tak na videz lahkoten način potegnejo vase, ko neko "idejo" razvijaš v neko formo in paziš, da se ne bi poškodovala. To me včasih spominja na vstavljanje šipe (čeprav tega danes ne počnemo več pogosto), v okvir (vrat, okna, slike...)
Če se ne ujema, ne smeš siliti.
Ko vstavljaš prvo šipo, ki ne "paše" misliš, eh, bom malo porinil... krc... gre v franže. Pri drugi že ne porivaš več... in pričneš brusiti. Šipo ali pa okvir....
In tako
počasi gazim
tudi po sebi, a ne,
v teh igricah forme in vsebine...
jep
;)
zato pa pišemo.
pa še res je
še je
res
Težko je pa iz tega regolizma najti smoter neke racionalne pesniške forme- nam preprostim neeruditskim subjektom.
Pa ni kritika, le spoznanje...
Lp
Ks
lp
lp
Meni se zdi podobno, kot bi hotel v obliki ode, ker pač je bolj vesela napisat
žalostinko, pa potem nekaj ne štima...Oblika al pa vsebina...
lp
Sej.
Eni ne štekajo poezije.
Eni pa tujk.
Sigi, dej, kup si slovar tujk.
Če so ga že napisali za take, k so zgori?
:-DD
kot da bi prevajali v ...kitajščino...pa si poet ali pa na poti,
ali pa sploh ni bilo npr. v namenu.
S slovarjem tujk tudi ne hodimo po domači cesti.
Mislim da sigi ne rabi tega. Da bi Bog rabil ne gre, če je bil on prvi na svet.
lp
... po principu; ... " Esse est percipi".
No, za moje tujke najdeš prevod v slovarju ... za tvoje pesmi pa so predvsem urednice :)
Lp
Ks
Komentiranje je zaprto!