Točno tako!:)))

Emka, pozdravljena!

Misel pesmi mi je všeč, se pa sprašujem ali je to pesem. Vsebinsko se mi zdi precej nepoetično in tudi ubesedeno je nepoetično, se pravi, nima elementov pesmi. Tudi stavki, ki si jih razdelila na verze, bi prav tako v popolnosti zafunkcionirali, če jih napišeš takole:

Je že res, da se največja sreča najde po najhujši nesreči, da se največja ljubezen rodi po največjem razočaranju. Da se lakota rojeva ob največji sitosti ,
in pitje povzroča še večjo žejo. Hrabrost nastaja v največji bojazni, najhujši strah v neizmerni hrabrosti. Največja revnost v izobilju, bogastvo ob največji revščini. Da padeš nizko, ko si najbolj visoko in se dvigneš s tal, ko si najbolj na tleh. Največja žalost nastane po največji sreči, največja sreča v najhujši žalosti. Da šepet povzroča krike in kriki izginjajo v tišini. Da se majhnost človeka razteza v njegovi največji veličini in mogočnost rojeva iz največje majhnosti. Laž ob največji iskrenosti in resnica v največji laži. Da se največja strast rojeva v odpovedovanju in odpovedovanje zaneti najhujše strasti.
Da najhujša tema vedno najde svetlobo, in sonce prinese nove temo.
Da iščemo smisel v največjih nesmislih tega sveta. V čem je potem smisel?

In lahko bi nadaljevala in nadaljevala. Kot rečeno, vsebina mi je res všeč in nikakor ne mislim, da bi morala zdaj sprejeti, da nisi napisala pesmi. Če sama rečeš, da je, potem je! Rada pa bi te navedla na idejo, da to pesem, če pišeš še kaj drugega, uporabiš tudi tam. Poudarjamtudi. Morda bi morala stavke nekoliko prilagoditi, da ne bi delovali preveč naštevalno, a to so tehnične malenkosti. Sama vidim tale tekst v proznem delu, ko se nekdo znajde na razpotju in obupuje. Tam si seveda postavi tudi vprašanje na koncu in odgovor je njegova pot naprej, ki je stvar osebnosti literarnega junaka.

Če bi ti hotela sugerirati, kako bi izboljšala pesem pa bi ti rekla: Briši zadnje vprašanje in spremeni naslov. To, s čimer si naredila okvir pesmi, je sama misel pesmi! In zlato pravilo vsakega literarnega dela je, da se misli ne obelodani, ampak se jo položi pred bralca na bolj pretanjen način. Ta pretanjen način si ujela v vsebini tvoje pesmi. Zapelji bralca z naslovom in naj vprašanje obvisi v njem, ko prebere do konca. Ja, vem, težko je, a ključno!

Lp,
Zalka