Tale pesem me je čisto potegnila vase. Me jé. Ampak vsakič znova,
ko jo preberem, mi ta ponovitev verzov "otrok že dolgo / ne joče
več" pesem ustavi. Prelomi, tam ko se mi to ne zdi potrebno.
Jaz bi ponovitev kar izpustil. In zato, da ne bi prišlo do
ponavljanja besede "oči", bi takole spremenil.
otrok že dolgo
ne joče več
njegove suhe oči
vidijo drugače
ko z mrtvimi zrkli
sledi zvezdnim utrinkom
nekega drugega neba
Samo ideja. Pesem je sama po sebi tako dobro zastavljena, da me
mirno lahko ignoriraš.
Tvoj predlog je zanimiv, zahteva pa povezavo obeh kitic, sicer bi druga obvisela. Očitno mi ni uspelo prav povedati, kako drugačni so njegovi pogledi na resničnost, ki jo živi in ki ga je oropala celo sanj. Vmes je … Bom pa še razmišljala!
No, opazila sem, da so me urednice prehitele - je že podčrtanka, ampak pogovor o pesmi je vseeno dobrodošel. Morda bodo še one kaj rekle!
Aja, vidim kaj misliš. Sem naredil napako, ko sem pisal. otrok že dolgo ne joče več njegove suhe oči vidijo drugače
ko z mrtvimi zrkli sledijo zvezdnim utrinkom nekega drugega neba
Takole sem jaz imel v mislih ... Meni osebno zadnja kitica ne bi obvisela, vmesni premor bi pa dal še neko težo zaključku. Je pa pesem zelo večplastna, tako da je tudi vsa postavitev in ponavljanja in vse malo odvisno od tega, kako si jo kdo razlaga.
Všeč mi je, kar je predlagal Sigi. Menim, da bi pesem s tem posegom res pridobila svojo izratno moč. To, da je podčrtana, ni ovira, saj veš! Samo jasno moraš povedati, kaj lahko spremenimo in bo tako storjeno.
Pesem je res odlično zastavljena, repeticijo pa jo preseka in s tem ustavi proces komuliranja čustev, ki nastajajo skozi branje pesmi. Nekako bralca vrne na začetek, namesto, da bi stopnjevala. Domnevam, da si to hotela doseči.
ja, ko se v neko pesem začnem poglabljati v potankosti, se potem hočeš nočeš še kaj najde ...
mene recimo zmoti tale "tudi ko"
tudi ko z mrklimi zrkli sledi zvezdni utrinkim ... ker tega tudi ko ne znam vplesti v kontekst. Tudi ko ... ( in kdaj še ??? z mrtvimi zrkli sledi še čemu, dela še kaj drugega, ta otrok? ne vem, če sem bila dovolj razumljiva!?))
Zato sem v prejšnjem predlagala varianto brez "tudi ko ".
Se strinjam, da je tale tudi odveč. Poudarja, ampak je povsem nepotrebno. Otrok je postal popolnoma indeferenten. Ne zasanja niti ob tem, ko vidi, drugačen svet. Izgubil je upanje.
Tudi deluje tu kot neko mašilo, ki pa skrha ostro sporočilo, namesto, da bi ga naostril. In še en podpomen bi lahko s tudi razumela. Otrok nima samo mrtvih zrkel. Ima še ena ( ki jih tudi uporablja), najbrž niso mrtva, zakaj pa teh ne uporabi, ko gleda drugo nebo? Najbrž to ni namen pesmice, da otrok namenoma uporablja mrtva zrkla? Tragika je v tem, da ima samo mrtva zrkla.
Napaka v popravku. V pesmi še vedno piše dvakrat oči namesto enkrat oči enkrat zrkla. Kočijaž, upam da nimaš občutka, da nadzorujem tvoje delo, samo še enkrat sem jo šel prebrat in me dvojne oči tako zmotijo, da sem šel sem pogledat, kakšna je končna verzija. :D