Vito, se strinjam z ajdo. Prevetriti bi bilo treba tole pesem ki ima dobre nastavke, pri izvedbi pa se ti je mudilo. Morda jo je potrebno tudi razbiti na večkitic in urediti verze.
Tole kar sledi, je samo moje videnje tvoje pesmi, nikakor vsiljevanje nekega načina, saj ne zameriš?
:)

Postoj.
Iz svojih modrih kodrov
izpusti svoje želje,
naj te jutro njenih sanj
poljubi v srce ...

Izberi si čas,
ki bo obdan s škrlatno barvo,
preljuba,
prepusti se srebrnemu vetru,
da te odnese v svet,
kjer bo bela krizantema
zbledela sredo trav
in bo ognjeni križ iskal ljubezen,
ki mu jo je požgala
nebeška jutranja zarja ...

Podaj mi roko,
greva v svet brez meja, zakonov,
kjer si bo žalostni klovn
z radirko izbrisal solze,
da bo zapeklo vse brezsrčne
in kri bo njihov zajtrk,
solze bodo postale smeh ...

Kmalu se nama pridruži
še trop ljudi rdečih duš.
In zrli bomo čez prepad
na drugo stran, v pesem,
ki nam bo v srca vžgala
moč Parnasa z muzami.
Zaživela bo v modrini naših sonc.

Skupaj bomo požgali
oči objestnosti, ki živi v ljudeh,
zaplojenih med Adamom in Evo.

Zavladali bomo temu svetu
ničvrednosti in hinavščine,
zažgali njegovo luno
in prešli v obdobje tisočletnih sanj.

Nič nisem spreminjala tvoje pesmi, samo malo sem jo prezračila, kot je svetovala že Ajda.
Brez zamere

LP, Lidija