Lidija, prav imaš. Ta pesem je posvečena moji nečakinji, ki se je rodila cerebralno paralizo. Hudo mi je bilo za brata in njegovo ženo, da ne bosta mogla užiti veselja, ki ga je meni podarila hčerka. Je pa Petra prinesla nekaj drugačnega v naša življenja. Ob njej si se dokopal do spoznanj, ki jih prej nisi poznal. Njene oči me sprašujejo, kaj je narobe z ostalimi. Ob njej imam občutek, kot da sem v napačnem vesolju. In temu bitju sem podarila pisano pentljo. Lidija, ne zameri mi, da tako razgaljam svojo dušo. Moram.

Lp, Toja

Toja... brez besed...

Lp, Legy