Dan bo sit. avtor Hope

Hope, v tej pesmi si pa zelo dobro ujela pomladno ihto. In zmedenost pomladnega (ravnokar prebujenega) gozda.

Mi pa edino nekaj v zaključku ne štima. Ne, da je kaj narobe ali da manjka zaključek, ampak da mi pesmi ne zaključi tako, kot jo začne. Mogoče zato, ker ni tako izrazitega kontrasta (je, ampak ne izrazit), ali pa zato, ker si spremenila odnos do svojega subjekta.

Na začetku se ti malce smili, tvoj regrad. Ne zaznavam cinizma čez prvo kotico, že zaradi izbire besed v prvih verzih.
V drugi kitici si še vedno na regradovi, pa gozdni strani. Opisuješ hudobne nabiralce, ki prihajajo. Imaš izrazito pristranski odnos.
Tole je pomoje en škratek, nisem pa ziher:
Jutra so polna solz,
ko nad glavo sabljajo
lačni nabiralci
nabrušenih nožev,
- preberem kot: tisti, ki nabirajo nabrušene nože

Hočem povedat, da zgodbo pelješ in namiguješ na stvari kot v kakšni pravljici. Kot kakšna Rdeča Kapica (regrad), Babica (gozd), Volk (nabiralec). (Tukaj so za asociacijo krive še izjemne okoliščine, ne le pesem :D ).
In ta tvoj način pripovedi mi je izjemno všeč in me je peljal čez celotno pesem.

Na koncu si pa postala tako objektivna. Tako oddaljena. Svoj subjekt si odvrgla proč, postal je samo element. Tako oddaljen kot drevo v gozdu, ki ni v tvoji pesmi nikoli omenjeno, vemo pa, da mora biti tam.

Roka z močjo pritisne,
skoraj do korenine,
izvleče obrok.
Dan bo sit.

Vem, da je to mogoče moja krivda, da gledam na tvoj gozd preveč ozko, v smislu da iščem to pravljico, ko pa je sploh ni ali pa ni bistvo v njej.
Kakorkoli, to sploh ni pomembno. Si na strani nabiralcev, si sama nabiralka in te "boli" za regrad, ali pa se ti regrad smili in mu ponujaš eno pesem ali pa bi se najraje zdle pognala nad mene, ko ga grem nabirat. Ni bistveno, pri tem tvojem zaključku, pa tudi znano ni, ker iz pristranskega lirika vzpostaviš nek "objektiven odnos." In meni osebno ta podre celotno pesem.

Predloga ti pa ne morem dat, ker nimam pojma, kakšen odnos imaš do subjekta. Karkoli bi predlagal, bi ti vsilil svoj pogled na tisti regrad in gozd in nabiralca, ki bi pa pri tvoji pesmi vse pokvaril.

Nevem, razmisli, če se ti da in če razumeš, kaj ti hočem povedat, ker sem ravnokar šel še enkrat prebrat kar sem sam napisal, pa sem še sam nad svojo idejo zmeden. :D

Pesem je pa lepa in dobra, zato bi jo bilo škoda.

Se pa lahko čisto lepo motim in sem pripravljen vzeti vse nazaj, zato ti razmisli, pesem je tvoja.

lp,
pomladno nerazpoložen sigi