Forum
- Datum objave:
25. 03. 2010 ob 10:24 - Spremljaj
- Število komentarjev: 5
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 560 krat
raztelešenje - Moki
Moki, tole je pa krasna, zame celo izjemna pesem s simbolom strjenke v času, samo zaznamovan besedni red (zamenjan, obrnjen) jo pokvari in proti (tvojemu- morda?) pričakovanju ji ne doda poetičnosti, prej obratno.
Mene prepriča, če jo berem takole:
Raztelešenje
Na visokih turah si zaganjal kri na mline, s topotom konjenice uravnaval tempo.
In ko je tvoje jeklenje dremajoče izzvenelo, nisi več štel odmevov obratov.
Le v prisluhih se je na mlinu drobil strah.
Telo ostalo strjenka je času.
Seveda pa je pesem tvoja in jaz sem podala samo pogled "od zunaj", povedala pač, kako name deluje tale tvoja pesem.
LP, Lidija
lp Moki
spremenjeno, lepa, lepa, ... hvala
In, hej, spregledala sem tole (oh, to hitenje!)
Telo ostalo strjenka je času.
Telo je ostalo strjenka v času.
upam, da se strinjaš.
LP, Lidija
Pa to ni mogoče, sem že skoraj mislila, da je perfektna. Potem pa ti spet v presežke ! :)
Ma, kaj naj rečem, "odpičena mojstrica" ali mogoče "razmetačica črk in besed". Ali "z Lidijo so češenje najboljše". Legendika si.
Hvala ti, res hvala.
Strinjam, strinjam in še enkrat strinjam.
Telo je ostalo strjenka v času.
Lepo in čisto.
s hvaležnostjo
lp Moki
LP, lidija
Je pa tudi bolj sproščen pisanja, a si dobro izvedla.
*lp,hope
Komentiranje je zaprto!