Forum

Pomagajte, prosim

Tole je ena redkih mojih pesmi v slovenščini (napisal sem jo čisto angažirano...hahahhaa). Zanima me ali je vse jezikovno sprejemljivo? Hvala vsem za pozornost.


OB VZHODU POMLADNEGA SONCA


V noči se žarek zbuja,
kot se senca z lučjo hrani,
da premaga temno, nižje
v duhu je svetle brani.

Četudi se zgrudiš, padeš
potopljen v lastni temi
up te zbudi, nasmeh zdrami,
da vzcvetiš v svoji vnemi.

Kot pomladno sonce v zarji
duha žarek vznese na dan
tudi ti mu v veri slediš
zvesto častnem, dobrem predan.
 

Ana Porenta

urednica

Poslano:
20. 03. 2010 ob 23:13

Pozdravljen, Behar, najprej čestitam za pogum - ne samo zato, ker si se lotil pisati v slovenščini, ampak za to, da si prosil za pomoč - in to je, med drugim, namen naših forumskih delavnic. Super.

Pesem doživljam kot tako, ki človeka polni s pozitivno energijo – ne razumem pa čisto dobro vsega ;-)

Nejasno v prvi kitici se mi zdi tole: "nižje v duhu je svetle brani"
Si mislil: da premaga temo, jo (ga, če gre za žarek) duh svetlobe brani?


Četudi se zgrudiš. Padeš,
potopljen v lastno temo. (2. sklon)
Up te zbudi, nasmeh zdrami,
...
(Hm, tole da vzcvetiš v svoji vnemi – vnema je velika pripravljenost, da nekaj storiš – morda se vnameš za kaj posebnega – neko dejavnost? - ali morda preprosto: da vzcveti tvoja vnema? )

V tretji kitici se mi zdi sporočilo še najmanj razumljivo – moj poskus branja (razumevanja):

Kot pomladno sonce v zarji
sled žarkov pusti,
tako slediš klicu
k veri, dobremu predan.

Morda sem čisto narobe razumela ;-) razloži mi. Lahko v navadnih stavkih, brez rim.

Tu je zdaj kost za glodanje. Veliko uspeha pri delu na tej pesmi ti želim. Saj bo šlo, prepričana sem.

Lp, Ana

Zastavica

behar

Poslano:
21. 03. 2010 ob 06:51

Najprej hvala, Ana,

Pa gremo po vrsti:

- "bran" je mišljena obramba, tu se mi je "na prvo žogo" ponujala "stran" a se mi je najprej zdela preveč vsakdanja in precej pogovorna a sem se vseeno na koncu odločil vrniti jo, ker je takole precej težko tazumljivo, torej:

V noči se žarek zbuja,
kot se senca z lučjo hrani,
da premaga temno, nižje
v duhu je svetle strani.

mišljeno je, da je v duhu, v naravi, tistega svetlega, (torej svetle strani česarkoli), da premaga tisto temno (stran) in nižje...

- ... "potopljen v lastni temi" ... je mišljeno, ko si v tistem svojem "temnem" potopljen in ob tem padeš in se zgrudiš...itd
možnost je da bi se tole glasilo takole:

Četudi se zgrudiš, padeš
potopljen v lastno temo
up te zbudi, nasmeh zdrami,
da vzcvetiš s svojo vnemo.

a mogoče ni nujno?

mišljeno je, torej, ko te up in nasmeh ob tem tvojem padcu dvignejo, v resnici ti zacvetiš, zrasteš s svojim prizadevanjem, s svojo "veliko pripravljenostjo" za karkoli, kar te privlači...

- zdaj pa tole, kar je pravzaprav glavno sporočilo:

Kot pomladno sonce v zarji
duha žarek vznese na dan
tudi ti mu v veri slediš
zvesto častnem, dobrem predan.

Sonce je v marsikateri kulturi ali religiji simbol Duha in pogosto simbol glavnega božanstva. Ob pomladi so verjeli da sonce takrat premaga temne sile (zime) in ponovno prevladuje s svojo svetlobo.
Torej, tako kot pomladno sonce (ob svoji zarji) manifestira žarek Duha (ker je njegov simbol) tako tudi človek (sledi soncu) in v svoji veri, s svojo vero, manifestira, vnaša v svoje življenje tisto najvišje, najboljše, najlepše... (s tem da je zvesto predan častnemu in dobremu...)

Takšno pesem sem že poslal nekaterim in jim je bila všeč, (oni sicer niso jezikovno preveč strogi) a mene zanima ali lahko ona ostane takšna upoštevajoč vse možnosti za pesniško izrazno svobodo????

OB VZHODU POMLADNEGA SONCA


V noči se žarek zbuja,
kot se senca z lučjo hrani,
da premaga temno, nižje
v duhu je svetle strani.

Četudi se zgrudiš, padeš
potopljen v lastni temi
up te zbudi, nasmeh zdrami,
da vzcvetiš v svoji vnemi.

Kot pomladno sonce v zarji
duha žarek vznese na dan
tudi ti mu v veri slediš
zvesto častnem, dobrem predan.


Lp!

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
21. 03. 2010 ob 08:45

Ja, zdaj malo bolj dojemam sporočilo pesmi, ko si mi razložil.
Tudi popravki pri zdajšnjji verziji so na mestu. Ampak moram te še malo spraševati, da bodo odpravljene nekatere nejasnosti (pesem, če sem prav razumela, vseeno hoče biti razumljiva, čeprav govori o duhovnih sferah).

OB VZHODU POMLADNEGA SONCA


V noči se žarek zbuja,
kot se senca z lučjo hrani,
da premaga temno, nižje
v duhu je svetle strani.

(v duhu svetle strani - brez je, ali morda " v duhu svetle je strani". Dala bi tudi piko na konec tretjega verza in začela z veliko začetnico v četrtem.)


Četudi se zgrudiš, padeš
potopljen v lastni temi
up te zbudi, nasmeh zdrami,
da vzcvetiš v svoji vnemi.

(Tole si super popravil. Dala bi le piko na konec drugega verza in veliko začetnico v tretji.)


Kot pomladno sonce v zarji
duha žarek vznese na dan
tudi ti mu v veri slediš
zvesto častnem, dobrem predan.

Da bi sporočilo, o katerem pišeš zgoraj, prišlo bolj do izraza, bi morda oblikoval tako:

Kot pomladno sonce v zarji
duha žarek zasveti v dan.
Tudi ti mu v veri slediš -
zvesto častnemu, dobremu predan. (Čemu?)

Kaj praviš? Morda pa se še kdo oglasi s svojim videnjem. Lepo bodi - in veliko sonca, da bo kmalu pomlad!

Ana

Zastavica

Jure Drljepan (JUR)

Poslano:
21. 03. 2010 ob 10:58

Zdravo

še pred zadnjima komentarjema sem zapisal svojo
varianto pesmi vendar jo nisem objavil, ker sem čakal
da se oglasi kdo, ki obvlada slovenščino bolj kot jaz.

Sedaj jo prilagam in se mi zdi, da sem kar dobro zadel
Beharjeve misli. Presodite...

OB POMLADNEM SVITU


V noči se žarek zbuja,
ko se senca z lučjo hrani,
da premaga temo, globoko
v duhu svetlobo brani.

Četudi se zgrudiš, padeš
potopljen v lastno temo
up te zbudi, nasmeh zdrami,
da poživiš svojo vnemo.

Ko pomladno sonce v zarji
z žarkom duha zriše dan
tudi ti mu zvesto slediš
dobroti in časti vdan

Zastavica

behar

Poslano:
21. 03. 2010 ob 16:51

Hvala vama za tole...

@Ana

Dala si mi idejo za takole rešitev v prvi kitici:

V noči se žarek zbuja,
kot se senca z lučjo hrani,
da premaga temno, nižje...
Je v duhu svetle strani.

kar se mi zdi čisto slovensko in tudi popolnoma sprejemljivo za pesem.


Četudi se zgrudiš, padeš
potopljen v lastni temi.
Up te zbudi, nasmeh zdrami,
da vzcvetiš v svoji vnemi.

to je tudi čisto sprejemljivo... super!


v tretji kitici mi je pa "zasveti" precej "slabše" od "vznese", ker gre za manifestacijo, prenašanje v vidno, privleči nekaj iz nevidnega, idejnega sveta v realno...je sicer "teoretično" možna tudi ta možnost a mi je manj lepa...edino, kar se mi zdi lahko, je da je namesto "vznese na dan" možno tudi "vznese v dan" a se mi zdi (prinesti) nekaj na dan bolj domače, slovensko....

in še zadnja vrstica, tu se precej uniči rima, dva dodatna zloga se pojavita, je možno da bi bili apostrofi ali pesniška svoboda zaradi rime???



@Jur


v prvi kitici gre za primerjavo svetlega in temnega (v duhovnem), torej tako kot se v "najslabšem" poraja kal dobrega tako tudi v dobrem se najde kakšna senca, ki se na njemu ohrani, kar je tu povezano tudi sa fizičnim, ker če ni svetlobe tudi senca ne obstaja...

drugi del prve kitice je smiselno čisto zadet a mi je zvočno manj lep


v drugi kitici gre za to da človek ob svoji vnemi, skozi njo napreduje in še zelo pomladno mi je "vzcveti" zato "poživiš" zoži smisel....


v tretji kitici, sem že omenil, da gre za "manifestirati v vidno" ne "zrisati vidno"
drugi del je smiselno kar v redu a beseda "vdan" ima precej manjšo težo v duhovnem smislu, kot "predan" (od predanost, devocija)...




Torej edino, kar še moram razrešiti je častnem(u) in dobrem(u)....


Še enkrat hvala vama za ves trud... lepe pozdrave...

Zastavica

Komentiranje je zaprto!