Ja, zanimivo, kako lahko ena besedica spremeni misel, ki je bila avtorici vodilo skozi pesem. Meni je zelo všeč in zanimivo, ki se v kotu začutim, začutila je sebe in se ne nanaša na neznano roko in glavnik, bolj kot varianta, če bi npr. odstranila se. Seveda bi pa morala potem spremeniti nadaljevanje, če bi ohranila ta se in morda, zdajle se mi je utrnilo:
Npr. : Neznana roka z glavnikom drsi skozi srce. In jaz se v kotu začutim. Ali pa: In jaz se v kotu začutim, ko neznana roka z glavnikom drsi skozi moje srce.
No, to sta le prebliska, sigurno je v avtoričini glavi boljša rešitev, a kot sem zapisala, mi je ta sebe začutiti zelo globok in smiseln.
Če bi se pa tisti se nanašal na neznano roko, potem pa seveda tako kot je ostro oko Jura opazilo in pripomnilo:).
Zelo sem vesela vajinega odziva! :) Ajda, tale se kot si rekla, mi doda pogled, da sem res v kotu. Ker potem nadaljevanje v bistvu lahko poteka kjerkoli. Neznana roka lahko češe lase tudi, ne vem, na sredini Kongresnega trga. :)) V bistvu ta roka ni odvisna od mene, ki sem v kotu. Na ta način. Mislim...da. :) hehe
Je pa mogoče res, da v nadaljevanju se potem ritem malo ustavi... Hm. Kvečjemu bi iz kako spremenila v ko. Da se šele takrat začutim v kotu, ko ta glavnik seže čez moje srce...
In jaz, ki se v kotu začutim, ko neznana roka z glavnikom drsi skozi moje srce.
Hvala, da sta razvila pesem v tej smeri! :) Včasih res še sam ne veš točno, kaj bi rad povedal. Pa sliši se ti približno ok. In pustiš približno ok, dokler ne naletiš na koga... :) Če sploh naletiš. In super je, ko poletiš! ;)))
Ja, Serigala in prav je, da je JUR to izpostavil, ker pesem prebereš tako kot jo začutiš in drobcene napakice, če bi se lahko temu tako reklo, enostavno niso vidne, oz. se poskrijejo, ko užiješ pesem in verjamem, da se avtor počuti dobro, če kdo opazi tudi tiste drobce in da namig avtorju, potem se pa klopčič morda odvije, ja, to je to:))).
Ko je bilo kako, sem vedel, da je tako nekako (grobo, nežno, trdo, mehko... kako? tako?) (bilo v mojem srcu), ko drsi roka z glavnikom skozi srce.
Zdaj ko je ko, vem samo to, da je to res. Da drsi, ne vem pa kako, torej tako nekako, kako? In morda je res dovolj, a je ko ožje/manj/precizneje/zgoščeno/boljše(?)/slabše(?), kot kako. Se mi zdi... hm.