Pesem je že prevedena v srbščino s pomočjo prevajalke iz filozofske fakultete tako, da ji kar verjamem, da je v redu.

:)
No, moram se vmešat:
Pa vendar ljetnih zidova nikakor ni srbsko (včasih so tudi pravajalke malo površne, dopuščajmo možnost ...)
Jurij, breza je to napisala dobronamerno, tudi v zagovor svojemu maternemu jeziku. Tudi mi, Slovenci, smo občutljivi na pravilnost uporabe svojega jezika in nam ni vseeno za nedoslednosti. Vsaj večini ne.

Brez zamere.

LP, Lidija

Oprosti, Jurij, da sem komentirala. Meni je popolnoma vseeno ali boš popravil, ali pa ne, vem pa da ni pravilno! Komentar je vsekakor bil dobrohoten.
Lidija, hvala za podporo!

lp, breza

Naj dodam nekaj, kar se sicer ne veže direktno na omenjena popravka.

Prevajalsko delo je težko, nehvaležno, dolgotrajno, marsikdaj mučno, če ga želiš dobro opraviti. Kljub temu zelo dober prevajalec lahko doseže nivo izvirnika (ali ga celo preseže!). Tu imam v mislih predvsem - če predpostavimo, da je izvirnik res kakovosten - prevod iz tujega v materni jezik. Pri obratni relaciji pa, če gre za zahtevne(jše) strokovne, znanstvene in leposlovne tekste, da tisto pravo kakovost marsikdaj šele končni pregled native speakerja, nekoga, ki mu je jezik, v katerega smo prevajali, materni jezik - in ki ima seveda dovolj podlage za to, tudi če ni diplomiral ravno iz svojega jezika. Zgodi se, da prevajalčev prevod slovnično povsem štima, a jezik ima še toliko drugih področij, od sporočilnosti, besedilnih zakonitosti, idiomov do sloga (zlasti v leposlovju), in vse to kot celoto, ki prav (ali pa ne) zaigra, lahko dojame predvsem native speaker. Številna prevajalska podjetja pri nas jih imajo zaposlene.

V konkretnem primeru se morda oglasi kdo, ki mu je srbščina materni jezik. Res pa je, da mi ni znano, da bi srbščina J-kala (ljeto - leto, cvijet - cvet ipd.). Zato mi je ljetnih, kot pravi Lidija, malo sumljivo.

Tako. Na spletu sem poiskala srbsko-angleški slovar in odtipkala
SUMMER WALLS.
PREVOD:
Letnji zidova.

Sklon utegne biti napačen, toliko srbsko ne obvladam (letnjiH), vidimo pa, kje je napaka, ki bi lahko bila preprosto prevajalkin ali Jurijev škratek.
J je, vendar na napačnem mestu.

LETN-J-I, ne L-J-ETNI.

;)

Lp,
Kerstin

Sploh ni važno kdo je pesem prevedel. Če ostane beseda ljetni potem beseda izdeljati mora biti izdjeljati. Vsaj kar zadeva hrvaško slovnico. Res je, da si pesniška svoboda lahko privošči marsikaj in to tudi sprejemam, če odstopanje od slovnice ima kakšno posebno funkcijo v pesmi. V tem primeru ne gre za kakšno besedno igro različnih jezikov. Vsaj jaz te igre ne najdem.

Lep pozdrav!


JUR

Ja, verjetno gre za škratka, J ni na pravem mestu, in to je to (če gre za srbščino, kot pravi avtor). Sklic na titularstvo je skoraj praviloma nesmiseln, žal.

K.

Dragi prijatelji,

naj še jaz pristavim pisker - ne boste zamerili.

Moram dodati - v popolnost razumevanja - da srbski jezik priznava obe varijanti: ekavski (npr. belo) in ijekavski (bijelo); samo se je treba odločit, ne gre mešati. Izjeme se najdejo v klasični rimovani poeziji, če bolj "ustreza" zaradi rime. V omenjeni pesmi je nepotrebno mešati oba dijalekta, tako da bi se strinjal s Jurom: ljetni - izdjeljati, letni - izdeljati.

Pozdrav vsem,

MAKI