Ti dve pesmi (ki jih na portalu še nisem objavila in pesem Takrat avtor murkam
sem zašepetala, sicer v mikrofon, izmenjaje s pesmimi Saše, na
marčevskih srečanjih Pesem.si. Na dan, ko se ptički ženijo...
Zdaj jih šepetam še vsem, ki v Videm niste prišli. Žal kar
izgubljajo, same, brez Sašinih!
Draga moja murka, malo dlje je trajalo, kot sem mislila da bo. Pa nič zato. Kot bereš mi nisi ušla iz spomina. Pošiljam ti pesmi, da jih potreseš med svoje, naj diši večer šepetanj še dolgo;
Čutim dlan, božanje las, drgetam. Gubam dotike, rišem po spominih, krojim plašč najinih dni.
Prepletam skupne večere. ...ko sva ležala na postelji pozno v noč, stanovanjsko stolpnico umirila, le zapozneli avtomobili so drseli mimo semaforjev, midva pa sva poslušala glasbo, uživala v dotikih in se ljubila...
Ostali so spomini, ki si jih v vseh letih zasejal vame. Imam jih največ Imam najlepše – to je moj zaklad. Spomini.
...................................
Velik rjav metulj, bele lise na hrbtu prodirajo v varljivo globino ogledal. Z iztegnjeno roko začutim ščegetanje žametastih krilc. Telo drgeta v vročičnem trzanju.
Tam spala bi. Vse do konca svojih dni.
..................................................... Tiho pada dolgčas čutnega nemo občutim nihalo duše z utežmi. Rojijo spomini; košenina tihih žalovanj s sinjino v najokanih očeh.