Forum
- Datum objave:
07. 03. 2010 ob 22:41 - Spremljaj
- Število komentarjev: 8
- Piše: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 720 krat
Za naju ni vrnitve - Lea199
Za naju ni vrnitve avtor Lea199
Pozdravljena, Lea,
v nekaterih tvojih pesmih se še vedno pojavljajo klišeji, ki jim jemljejo vrednost, pristnost in svežino. Naj izpostavim tokrat tole, ki je še posebej nasičena z njimi.
Naključje nama je razkrilo manjkajoči polovici jaza.
Tale verz je dober!
Nekaj čudovitega, neka usodna sla je šinila skozi telesi.
Uh, smo že pri usodni sli. Sla, strast, bolj ju poudarjaš in omenjaš, manjši učinek imata, ker sta bili že prevečkrat takole omenjeni, upesnjeni, zapeti ...
Bolje bi bilo:
Nekaj čudovitega nama je šinilo skozi telesi.
V nama plamti ogenj ljubezni.
Plamti ogenj ljubezni - to je strašno zlajnano, neštetokrat slišano, prav nič novo in tudi ne daje občutka, da je pisano iz tebe, iz tvojega občutenja, mišljenja, je le nekakšen 'instant napitek', ki naj bi približno posnemal, kar želiš povedati, a pusti za sabo le mnogo presladek okus.
Srci hitreje utripata, telesi preplavlja sla.
Že utripanje srca je kritično, potem še preplavlja sla ... :((
Vsrkal naju je vrtinec strasti.
Tale je morda še najhujši. Malo za šalo, malo pa tudi zares: odtipkaj v Google "vrtinec strasti". Dobila boš čez 500 zadetkov! In - neverjetno - prvi od zadetkov je moja pesem! In sicer tale:
STRA(ST)NIŠČNA avtor Kerstin , kjer sem se ponorčevala ravno iz teh vrtincev strasti.
;)
V objemu naslade drug po drugemu hlastava.
Tu bi vsekakor izpustila "objem", pustila kvečjemu naslado. In še: pravilno je drug po drugem (brez U).
Za naju ni vrnitve.
Tudi to je fraza, prevečkrat slišana.
Poskusi drugače. Ohrani prva dva verza (drugega brez usodne sle - si opazila, da se ti ta nesrečna sla celo dvakrat pojavi?) - in izhajaj od tam naprej, s svežimi prispodobami. Preseneti nas, bodi izvirna, četudi odštekana. :)) Pričaraj nam podobe strasti. Ne s črkami s-t-r-a-s-t in s-l-a. Gotovo znaš drugače. Bolje, močneje, bolj izvirno!
Lep pozdrav,
Kerstin
Pozdravljena, Lea,
v nekaterih tvojih pesmih se še vedno pojavljajo klišeji, ki jim jemljejo vrednost, pristnost in svežino. Naj izpostavim tokrat tole, ki je še posebej nasičena z njimi.
Naključje nama je razkrilo manjkajoči polovici jaza.
Tale verz je dober!
Nekaj čudovitega, neka usodna sla je šinila skozi telesi.
Uh, smo že pri usodni sli. Sla, strast, bolj ju poudarjaš in omenjaš, manjši učinek imata, ker sta bili že prevečkrat takole omenjeni, upesnjeni, zapeti ...
Bolje bi bilo:
Nekaj čudovitega nama je šinilo skozi telesi.
V nama plamti ogenj ljubezni.
Plamti ogenj ljubezni - to je strašno zlajnano, neštetokrat slišano, prav nič novo in tudi ne daje občutka, da je pisano iz tebe, iz tvojega občutenja, mišljenja, je le nekakšen 'instant napitek', ki naj bi približno posnemal, kar želiš povedati, a pusti za sabo le mnogo presladek okus.
Srci hitreje utripata, telesi preplavlja sla.
Že utripanje srca je kritično, potem še preplavlja sla ... :((
Vsrkal naju je vrtinec strasti.
Tale je morda še najhujši. Malo za šalo, malo pa tudi zares: odtipkaj v Google "vrtinec strasti". Dobila boš čez 500 zadetkov! In - neverjetno - prvi od zadetkov je moja pesem! In sicer tale:
STRA(ST)NIŠČNA avtor Kerstin , kjer sem se ponorčevala ravno iz teh vrtincev strasti.
;)
V objemu naslade drug po drugemu hlastava.
Tu bi vsekakor izpustila "objem", pustila kvečjemu naslado. In še: pravilno je drug po drugem (brez U).
Za naju ni vrnitve.
Tudi to je fraza, prevečkrat slišana.
Poskusi drugače. Ohrani prva dva verza (drugega brez usodne sle - si opazila, da se ti ta nesrečna sla celo dvakrat pojavi?) - in izhajaj od tam naprej, s svežimi prispodobami. Preseneti nas, bodi izvirna, četudi odštekana. :)) Pričaraj nam podobe strasti. Ne s črkami s-t-r-a-s-t in s-l-a. Gotovo znaš drugače. Bolje, močneje, bolj izvirno!
Lep pozdrav,
Kerstin
Kerstin,
hvala za napisano. Trenutno sem pesem izbrisala.
Ne ker bi bila užaljena, ampak, ker je škoda, da bralcem jemlje čas.
Morda mi jo uspe ponovno napisati. V kar nisem ravno prepričana, ker mi ljubezenska poezija ne leži najbolj.
Vsekakor se bom potrudila, zase, da se kaj naučim in zate, ker si se trudila z mano.
Še pojasnilo, tisti "u" je bil tipkarska napaka.
Drži pesti, rada bi uspela popraviti.
Hvala!
Lp, Lea
hvala za napisano. Trenutno sem pesem izbrisala.
Ne ker bi bila užaljena, ampak, ker je škoda, da bralcem jemlje čas.
Morda mi jo uspe ponovno napisati. V kar nisem ravno prepričana, ker mi ljubezenska poezija ne leži najbolj.
Vsekakor se bom potrudila, zase, da se kaj naučim in zate, ker si se trudila z mano.
Še pojasnilo, tisti "u" je bil tipkarska napaka.
Drži pesti, rada bi uspela popraviti.
Hvala!
Lp, Lea
Pozdravljena Kerstin,
tako nekako sem si zamislila mojo slavno ljubezensko pesem. Seveda je do skrajnosti nedodelana. Prosim za mnenje.
***
Naključje nama je razkrilo manjkajoči polovici jaza.
Nekaj čudovitega, usodnega je šinilo skozi telesi.
Naju poneslo skozi orkan. (Imam občutek, da vrstni red ni ravno najboljši)
Vsrkalo in objelo v divjem valovanju plime.
V sunkih bolečine butalo v čeri nasladnosti.(naslade)
Skozi nezemskost višav ovilo v nežno peno igrivih valov.
Prebudilo glodajočega črva, zažirajočega v globine vesti.
Vse do zavedanja neizčiščenosti občutka krivde.
Sevda prosim za mnenje tudi ostale. Prav vsake pripombe bom vesela.
Hvala!
Lp, Lea
tako nekako sem si zamislila mojo slavno ljubezensko pesem. Seveda je do skrajnosti nedodelana. Prosim za mnenje.
***
Naključje nama je razkrilo manjkajoči polovici jaza.
Nekaj čudovitega, usodnega je šinilo skozi telesi.
Naju poneslo skozi orkan. (Imam občutek, da vrstni red ni ravno najboljši)
Vsrkalo in objelo v divjem valovanju plime.
V sunkih bolečine butalo v čeri nasladnosti.(naslade)
Skozi nezemskost višav ovilo v nežno peno igrivih valov.
Prebudilo glodajočega črva, zažirajočega v globine vesti.
Vse do zavedanja neizčiščenosti občutka krivde.
Sevda prosim za mnenje tudi ostale. Prav vsake pripombe bom vesela.
Hvala!
Lp, Lea
Mislim, da sem nekoliko bliže cilju.
Naključje nama je razkrilo
manjkajoči polovici jaza.
Nekaj čudovitega,
usodnega je šinilo skozi najini telesi.
Ju poneslo globoko v orkan.
Vsrkalo in objelo v divjem valovanju plime.
V bolečih sunkih butalo v čeri nasladnosti.
Nalahno spustilo iz ne slutenih višav in
ovilo v nežno peno igrivega valovanja.
V srečo sproščena obraza obnemita.
Vanju zareže občutek krivde.
Orje globoke brazde strahu,
pred opletajočimi jeziki.
Prebudi glodajočega črva,
zažirajočega v globine vesti.
Sedaj manjka naslov, seveda v kolikor je pesem sprejemljiva, primerna za objavo.
Poigravam se še z eno enačico, vendar nisem prepričana, da mi bo uspela.
Lp, Lea
Naključje nama je razkrilo
manjkajoči polovici jaza.
Nekaj čudovitega,
usodnega je šinilo skozi najini telesi.
Ju poneslo globoko v orkan.
Vsrkalo in objelo v divjem valovanju plime.
V bolečih sunkih butalo v čeri nasladnosti.
Nalahno spustilo iz ne slutenih višav in
ovilo v nežno peno igrivega valovanja.
V srečo sproščena obraza obnemita.
Vanju zareže občutek krivde.
Orje globoke brazde strahu,
pred opletajočimi jeziki.
Prebudi glodajočega črva,
zažirajočega v globine vesti.
Sedaj manjka naslov, seveda v kolikor je pesem sprejemljiva, primerna za objavo.
Poigravam se še z eno enačico, vendar nisem prepričana, da mi bo uspela.
Lp, Lea
Tako naj bi šel drugi poizkus. Vem, da ni najbolje.
Naključje nama je razkrilo
manjkajoči polovici jaza.
Nekaj čudovitega,
usodnega je šinilo skozi najini telesi.
Ju ujelo v sladkobnost še nepoznanih arom,
v prestižnost vrhunskega deserta.
Preveva naju,
vpetost v grenkost prevelikih sladkosti,
izenačenih vse do bolečin krivde.
Krik, neizrečene želje po svobodi.
Pot v nikoli realiziran povratek.
Visoko zgoraj so zakoni družbenih norm.
Mrmraje šepetajo, kaj se sme in česa ne.
Stopava skozi krivdo,
spotikajoča se v opravljive govorice.
Upava na pravočasno tišino.
Obvarovana poka resnice in razpada najinih družin.
Vesela bom, če mi kdo pove kaj misli o napisanem, če je sploh vredno objave.
Hvala!
Lp, Lea
Naključje nama je razkrilo
manjkajoči polovici jaza.
Nekaj čudovitega,
usodnega je šinilo skozi najini telesi.
Ju ujelo v sladkobnost še nepoznanih arom,
v prestižnost vrhunskega deserta.
Preveva naju,
vpetost v grenkost prevelikih sladkosti,
izenačenih vse do bolečin krivde.
Krik, neizrečene želje po svobodi.
Pot v nikoli realiziran povratek.
Visoko zgoraj so zakoni družbenih norm.
Mrmraje šepetajo, kaj se sme in česa ne.
Stopava skozi krivdo,
spotikajoča se v opravljive govorice.
Upava na pravočasno tišino.
Obvarovana poka resnice in razpada najinih družin.
Vesela bom, če mi kdo pove kaj misli o napisanem, če je sploh vredno objave.
Hvala!
Lp, Lea
Naključje nama je razkrilo
manjkajoči polovici jaza.
Nekaj čudovitega,
usodnega je šinilo skozi najini telesi.
Tu bi še vedno izločila usodnega.
Ju poneslo globoko v orkan.
Vsrkalo in objelo v divjem valovanju plime.
V bolečih sunkih butalo v čeri nasladnosti.
Nalahno spustilo iz ne slutenih višav in
ovilo v nežno peno igrivega valovanja.
Ne slutenih se piše skupaj.
Dvakrat imaš valovanje!
V tem delu bi dala telesoma aktivno vlogo, ne s stališča, kako ju je nekaj poneslo, objelo itd. To "zunanjo moč" itak izpostaviš v 2. in 3. verzu.
Npr.
da sta v orkanskem jedru
butali v čeri naslade
in se igrali v peni višav.
V srečo sproščena obraza obnemita.
Vanju zareže občutek krivde.
Orje globoke brazde strahu,
pred opletajočimi jeziki.
Prebudi glodajočega črva,
zažirajočega v globine vesti.
Ta del bi skrajšala, je malo okoren in preveč razlagalen.
Npr.:
V srečo sproščena obraza obnemita.
Krivda zaorje vanju
s tujimi jeziki.
Predlagam, da še poskušaš. Če želiš, lahko vzameš tudi kaj od mojih predlogov, seveda pa ni nujno!
Lp,
Kerstin
manjkajoči polovici jaza.
Nekaj čudovitega,
usodnega je šinilo skozi najini telesi.
Tu bi še vedno izločila usodnega.
Ju poneslo globoko v orkan.
Vsrkalo in objelo v divjem valovanju plime.
V bolečih sunkih butalo v čeri nasladnosti.
Nalahno spustilo iz ne slutenih višav in
ovilo v nežno peno igrivega valovanja.
Ne slutenih se piše skupaj.
Dvakrat imaš valovanje!
V tem delu bi dala telesoma aktivno vlogo, ne s stališča, kako ju je nekaj poneslo, objelo itd. To "zunanjo moč" itak izpostaviš v 2. in 3. verzu.
Npr.
da sta v orkanskem jedru
butali v čeri naslade
in se igrali v peni višav.
V srečo sproščena obraza obnemita.
Vanju zareže občutek krivde.
Orje globoke brazde strahu,
pred opletajočimi jeziki.
Prebudi glodajočega črva,
zažirajočega v globine vesti.
Ta del bi skrajšala, je malo okoren in preveč razlagalen.
Npr.:
V srečo sproščena obraza obnemita.
Krivda zaorje vanju
s tujimi jeziki.
Predlagam, da še poskušaš. Če želiš, lahko vzameš tudi kaj od mojih predlogov, seveda pa ni nujno!
Lp,
Kerstin
Kerstin hvala!
Sedaj sem združila napisano z tvojimi predlogi, pri tem sem brisala, kar si mi svetovala. Nastalo je tole:
Naključje nama je razkrilo
manjkajoči polovici jaza.
Nekaj čudovitega,
je šinilo skozi najini telesi.
Ju poneslo globoko v orkan.
Vsrkalo in objelo v divjem valovanju plime.
V bolečih sunkih butalo v čeri nasladnosti,
da sta v orkanskem jedru
butali v čeri naslade
in se igrali v peni višav.
V srečo sproščena obraza obnemita.
Krivda zaorje vanju
s tujimi jeziki.
Prvi del mi je všeč, zadnji se mi zdi naravnost enkraten, nekoliko me moti le 3. verz druge kitice. Morda bi bilo bolje, če ga izbrišem, da nastane tole:
Naključje nama je razkrilo
manjkajoči polovici jaza.
Nekaj čudovitega,
je šinilo skozi najini telesi.
Ju poneslo globoko v orkan.
Vsrkalo in objelo v divjem valovanju plime,
da sta v orkanskem jedru
butali v čeri naslade
in se igrali v peni višav.
V srečo sproščena obraza obnemita.
Krivda zaorje vanju
s tujimi jeziki.
Zato te še enkrat prosim, da mi poveš, kaj je boljše.
Še enkrat hvala!
Lp, Lea
Sedaj sem združila napisano z tvojimi predlogi, pri tem sem brisala, kar si mi svetovala. Nastalo je tole:
Naključje nama je razkrilo
manjkajoči polovici jaza.
Nekaj čudovitega,
je šinilo skozi najini telesi.
Ju poneslo globoko v orkan.
Vsrkalo in objelo v divjem valovanju plime.
V bolečih sunkih butalo v čeri nasladnosti,
da sta v orkanskem jedru
butali v čeri naslade
in se igrali v peni višav.
V srečo sproščena obraza obnemita.
Krivda zaorje vanju
s tujimi jeziki.
Prvi del mi je všeč, zadnji se mi zdi naravnost enkraten, nekoliko me moti le 3. verz druge kitice. Morda bi bilo bolje, če ga izbrišem, da nastane tole:
Naključje nama je razkrilo
manjkajoči polovici jaza.
Nekaj čudovitega,
je šinilo skozi najini telesi.
Ju poneslo globoko v orkan.
Vsrkalo in objelo v divjem valovanju plime,
da sta v orkanskem jedru
butali v čeri naslade
in se igrali v peni višav.
V srečo sproščena obraza obnemita.
Krivda zaorje vanju
s tujimi jeziki.
Zato te še enkrat prosim, da mi poveš, kaj je boljše.
Še enkrat hvala!
Lp, Lea
Lea,
tvoj prejšnji verz
"ju poneslo globoko v orkan"
sem že prej nadomestila z
"da sta v orkanskem jedru".
Kaj sem s tem pridobila?
- izognila sem se tistemu "nekaj", kar bi ju odneslo, poneslo ....
- sta ... butali -- tako sem telesoma dala aktivno moč
- izognila sem se "globoko v orkan" - jedro orkana se mi zdi mnogo močnejša metafora
"Moja" različica bi bila torej takale:
Naključje nama je razkrilo
manjkajoči polovici jaza.
Nekaj čudovitega
je šinilo skozi najini telesi.
da sta v orkanskem jedru
butali v čeri naslade
in se igrali v peni višav.
V srečo sproščena obraza obnemita.
Krivda zaorje vanju
s tujimi jeziki.
Kot vidiš, sem izpustila še "vsrkalo", "objelo" in "divje valovanje plime". Vsi ti izrazi mi delujejo preveč privzdignjeno, alegorično, že skoraj patetično. Zdajle se mi zdi pesem res kompaktna, dovolj sveža, jedrnata in učinkovita.
Če bi na vsak način želela notri plimo, bi se splačalo metaforo z njo bolj dodelati. Ampak jaz je ne bi tiščala noter, ker imaš že čeri, pene, orkan, torej naravnih elementov in pojavov za tako kratko pesem več kot dovolj. :)
Lp,
Kerstin
tvoj prejšnji verz
"ju poneslo globoko v orkan"
sem že prej nadomestila z
"da sta v orkanskem jedru".
Kaj sem s tem pridobila?
- izognila sem se tistemu "nekaj", kar bi ju odneslo, poneslo ....
- sta ... butali -- tako sem telesoma dala aktivno moč
- izognila sem se "globoko v orkan" - jedro orkana se mi zdi mnogo močnejša metafora
"Moja" različica bi bila torej takale:
Naključje nama je razkrilo
manjkajoči polovici jaza.
Nekaj čudovitega
je šinilo skozi najini telesi.
da sta v orkanskem jedru
butali v čeri naslade
in se igrali v peni višav.
V srečo sproščena obraza obnemita.
Krivda zaorje vanju
s tujimi jeziki.
Kot vidiš, sem izpustila še "vsrkalo", "objelo" in "divje valovanje plime". Vsi ti izrazi mi delujejo preveč privzdignjeno, alegorično, že skoraj patetično. Zdajle se mi zdi pesem res kompaktna, dovolj sveža, jedrnata in učinkovita.
Če bi na vsak način želela notri plimo, bi se splačalo metaforo z njo bolj dodelati. Ampak jaz je ne bi tiščala noter, ker imaš že čeri, pene, orkan, torej naravnih elementov in pojavov za tako kratko pesem več kot dovolj. :)
Lp,
Kerstin
Kerstin,
ja to je tisto, kar mi je všeč. Ne, niti malo ne rabim "divjega valovanja plime". Zelo rada imam kratke pesmi, brez prevelike ovešenosti z "olepšavami".
Pesem bom objavila, ker mi všeč tvoja različica.
Hvala za vso pomoč, dala si mi veliko, ne le pesem.
Lp, Lea
ja to je tisto, kar mi je všeč. Ne, niti malo ne rabim "divjega valovanja plime". Zelo rada imam kratke pesmi, brez prevelike ovešenosti z "olepšavami".
Pesem bom objavila, ker mi všeč tvoja različica.
Hvala za vso pomoč, dala si mi veliko, ne le pesem.
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!