Lep pozdrav, Ana Ta besedila so vzeta iz mojega romana. Pesmi v prozi?! Težko jih je definirati, nekako sem ocenil, da bi na nek način lahko bili besedili tudi pesmi v prozi. Če beremo recime Baudelaira in njegove pesmi v prozi je tudi tam meja nekako zabrisana in moje stališče je, da so tudi nekatere Cankarjeve črtice pesmi v prozi. Ideja je, da bralec sam razmišlja in nekako vstavlja "manjkajoče besede" - bere med vrsticami. Če stvari večkrat prebereš ugotoviš, da je to bolj pesem v prozi, kakor proza sama. Podobe, Srce lahko tretiramo kot razmišljanje, nekakšno lirično prozo ali pa kot pesem v prozi. Nekako sem hotel narediti še en korak...
Sem pa v bistvu začetnik, kajti napisal sem le par pesmic v življenju in mi je vsaka sugestija dobrodošla, seveda pa jo bom preveril v glavi. Pravopis je moja slaba točka, nikoli ga nisem pravilno razumel, ali pa ga tudi nisem hotel in rad izpuščam besede in podobno. To težko koregiram - "luknje v glavi".

Dušan

Se mi je zdelo, Dusann, da je to proza. Zakaj? Strinjam se s teboj glede Baudelaira in Cankarja, a pri tvojih besedilih nekako ne najdem prvin, ki bi besedilo lahko uvrstila v pesmi v prozi, še celo ne v poetično prozo. Tema, ki jo obravnavaš v "hiši zahajajočega sonca", se mi res zdi zelo primerna - povezana z ikonografijo smrti in jemanje življenja črni dami, povezani z avtoritetami, ki deprimirajoče delujejo do ljudi, ki imajo omejeno svobodo, je na mestu. A vseeno, NAČIN, kako si napisal zgornje besedilo, je prozni. V pesmi v prozi vseeno pričakujemo nekaj elementov poezije, kot so metafore, primere, ritem jezika, igranje z jezikom in pomeni ... Čeprav besedilo ni zapisano v verzih in kiticah, je lahko, kot si že sam povedal, poetično. TOda v tvojem besedilu nekako ne najdem poetičnih prvin, ki bi ga lahko uvrščalo v pesem v prozi. Ali pa se motim?

Kaj menite o pesmih v prozi oziroma o pesniškem, ki prozo še uvršča med poezijo?

Lep pesniški pozdrav,
Ana

O tem bi lahko neskončno debatirala, kajti to je tudi stvar posameznika. Morda sem jaz v teh "proznih" tekstih našel ali videl nekakšno zakrito poetiko. S kritiiškega stališča se strinjam z vami, kaj smatrate za poetiko in da to ni poezija v klasičnem smislu. V tem se strinjam. Recimo v romanih Thomasa Bernharda in Elfride Jelinek jaz najdem dosti poetičnih prvin, čeprav so prozna besedila, navsezadnje sta bila oba muzikologa. Pri meni so dostikrat meje zabrisane in dostikrat, če nekaj pišem me niti ne zanima ali je to proza ali poezija, razmišljanje, pač se hočem izraziti in to mi je glavno vodilo, razumem pa da morajo obstajati nekakšna merila in predalčki zaradi vrednotenja stila in podobno. Meni je tudi važno, da ljudje berejo med vrsticami in jim to sproži vzgibe za razmišljanja. " Hiša zahajajočega sonca" sprošča lahko čisto nasprotujoča razmišljanja, v parih stavkih sem podal paleto "razmišljanj". Vsak vidi stvari iz svojega stališča in nazora. Balada za Laro. J lahko smatramo za morda sentimentalen izliv, vendar če jo večkrat pozorno med vrsticami preberemo vidimo kaj se v njej vse skriva.

Lep pozdrav, Dušan

Malo izven konteksta teme, ampak Elfride Jelinek ni študirala muzikologije, diplomirala je na glasbeni akademiji /glasbenem kozervatoriju in sicer je igrala orgle. Muzikologija je sistematična veda o glasbi, se pravi, znanstveno in ne umetniško razikovanje glasbe - kar nima nobene zveze s poetiko - skratka dognanja o glasbi na podlagi različnih znanstvenih metod. Jelinek je študirala tudi umetnostno zgodovino in dramatiko, študija pa ni končala, ne vem več natančno, ali zaradi bolezni ... skratka, študij je opustila ....
Seveda pa je njena poetika (sprva je pisala tudi pesmi) daleč nad povprečjem, lahko rečem, njeno pisanje dosega astronomske razdalje - včasih celo do bralca, saj jo je težko doseči celo med branjem. Bolj kot njena proza, se mi zdi poetična njena dramatika, saj pušča neusmiljene medprostore, (ki jih puščajo tudi dobre pesmi v formi ali prozne ali prosti verz ...). Ob branju njenih del bralec čuti pretres, maksimalono notranjo napetost, v barlcu/ gledalcu zbuja različne občutke, v glavnem nelagodne, ki pa referirajo na vest ... Ko bereš njena dela, ni enega stavka, ki bi se zdel odveč. Vsak ima svoj močen namen in če bi kaj umaknil, bi sesul cel sistem. Skratka, Jelinek je genijalka in nobelovka.

Brez zamere,
Lp,
Zalka

Hvala za objasnilo Zalka. Imam le srednjo šolo in se nisem nikoli dosti poglabljal v teorijo, to je moja slaba stran. Že dolgo je tega, ko sem jo bral. Vem pa, da so me zadeve potegnile, vendar sem pozneje postal kritičen do tega. Morda je genijalka, kakor tudi Bernhard, vendar oba nista nikoli razčistila s svojimi starši in zato sta bila tako radikalna in upal bi se trditi tudi zlobna in sta svojo zlobo projecirala na svet okoli sebe. Bernhard je dobro izkoriščal ljudi, potem pa pisal o njih vse najslabše, ravno o tistih, ki so mu dajali denar, zapiral se je v svojo hišo, kot človek je bil sporen. Kar pa se tiče poetike imaš prav iz teoretičnega stališča, mislim pa da so vse umetnosti povezane med seboj. Umetnik, ki ne občuti tako glasbe, slikarstva, poezije, filozofije kot eno mi je vedno sporen in mislim da mora biti tudi kot človek kolikor toliko zgrajen. Kot sem rekel sem začetnik in amater, zapišem tisto kar čutim, morda okorno, pomanjkljivo, diletantsko vendar napišem iz srca, zato tudi kaj napišem in naslikam. Mislim, da me kljub mojim pomanjkljivostim in napakam vodi dobro v meni, ne pa zloba in psihopatsko širjenje in projeciranje idej na druge, kar je zaslediti pri teh dveh avtotrjih in še mnogih v takoimenovani visoki literaturi pa naj bodo tudi Nobelovi nagrajenci in klasiki.

Lp. Dušan

Mogoče le drobec pesmi v prozi za orientacijo :

SREČKO KOSOVEL: DALEČ

Daj, da pokleknem, ker si daleč, daleč, daj, da poklek-
nem pred te!
Pa mi je, da bi umrl, ker si daleč in ker te vidim.
Pokleknil bi pred tiste sive hribe in rumene pašnike,
pred sive, nizke zidove, pokleknil bi.
Pa bi mi bilo, da bi umrl, ker je ta večna otožnost siva
in so zelena polja od obupa požoltela.
In da bi bile ravnine zelene, bi bilo še hujše, jaz bi umrl.

Vir: »http://sl.wikisource.org/wiki/Dale%C4%8D«

Lep pozdrav,
Kerstin

Hvala Kerstin za pesem. Dobro poznam pesmi v prozi, sem dvajset let prebiral svetovno literaturo, psihologijo, umetnostno zgodovino . Jaz te stvari pač jemljem drugače kot večina in nekaj ljudi s katerimi sem prijatelj razumejo moja razmišljanja ...

Lp. Dušan