preozke so struge po katerih tečem, belih kamnov nihče več ne opazi v deroči nujnosti besnečega blata, ki ni nič drugega, kot miljarda kapelj, ki so na poti pobrale črnino in jo vzporedno odnašajo neznano kam
* če zamižim, spet zalebdim v namišljenem objemu, skrivaj polovim vse preostale prepovedane zvezde in se dokončno posušim v blatnih strugah deročih misli...
... tako prepovedan in tako prekleto majhen v vsej svoji neskončnosti...
Ham ham ... nevem, sem malce premleval, pa se mi zdi v temlem vrstnem kar v redu, drugače pa na dan s predlogi :D
preozke so struge po katerih tečem, belih kamnov nihče več ne opazi v deroči nujnosti besnečega blata, ki ni nič drugega, kot miljarda kapelj, ki so na poti pobrale črnino in jo vzporedno odnašajo neznano kam
*
vedno gledam z razvlečeno mreno in manem zarošeno obličje svoje črne prste pa si namočim v misli
*
misli so voda izpareva na konicah umazanih prstov še preden umije vse premajhnosti vse nabuhlosti vse vzporednosti
*
če zamižim, spet zalebdim v namišljenem objemu, skrivaj polovim vse preostale prepovedane zvezde in se dokončno posušim v blatnih strugah deročih misli...
... tako prepovedan in tako prekleto majhen v vsej svoji neskončnosti...
Jaz bi začetek nekako povezal s koncem (in dodal še obe original kitici), recimo tako:
če zamižim vidim bele pikice morda so rumene zvezde niso ker te so prepovedane sonca pa ne morejo biti tako prekleto majhna.
*
z razmazanim pogledom raztapljam razkopano lebdenje, ki ga pišem sama. namišljeni objem se spremeni v brutalno brezpomensko enoto neizpolnjenega hlastajočega zamaha.
* vedno gledam z razvlečeno mreno in manem zarošeno obličje svoje črne prste pa si namočim v misli
*
misli so voda izpareva na konicah umazanih prstov še preden umije vse premajhnosti vse nabuhlosti vse vzporednosti
*
preozke so struge po katerih tečem, belih kamnov nihče več ne opazi v deroči nujnosti besnečega blata, ki ni nič drugega, kot miljarda kapelj, ki so na poti pobrale črnino in jo vzporedno odnašajo neznano kam
*
če zamižim, spet zalebdim v namišljenem objemu, skrivaj polovim vse preostale prepovedane zvezde in se dokončno posušim v blatnih strugah deročih misli...
... tako prepovedana in tako prekleto majhna v vsej svoji neskončnosti...