Odhod avtor
Silva
Langenfus
Pozdravljena, Silvy,
pri tej pesmi zelo močno občutim, da nisi slišala, ko je pesem
rekla "Stop igra. Sem. Že." (če si pomagam s svojo Se piše in riše
:)) - in si nadaljevala.
Nikakor ne želim biti vzvišena, tega ne jemlji tako. To je pač moj
pogled in občutenje te pesmi. In prepričana sem, da včasih res ne
vemo, kdaj je pesmi konec, in jo po nepotrebnem in njej v škodo
nadaljujemo. Tudi jaz nisem imuna na to. Prvi samoiniciativni
brahki so nastali prav iz tega: pesem sem začela, nato pa mi je
zvodenela. V prvih treh vrsticah je bilo povedano vse. :))
Tako kot tu:
Odteka krog.
Čakam, kdaj bo
samo še pika.
Mene to totalno udari, prepriča, mi da misliti, začutim posebno
vzdušje, mejo in vez med zunaj (krog, ki bo pika) in znotraj
(čakam), med statičnostjo (čakam) in dinamiko (odteka) itd.
Ostalo se mi zdi kot (nepotrebno) pojasnjevanje in zamegli udarnost
prvih treh verzov.
Odločitev je seveda tvoja.
(Morda pa nastaneta iz ene dve pesmi? :)
Lep pozdrav,
Kerstin