Minljivi smo vsi
in jaz in ti ...
In tu je pogum,
da sprejmemo življenjsko modrost,
da razumemo vsi, da trdnost in gnev
ne napolnita srca,
da tam takrat ni sreča doma.
Tiho razmisli, naj se solza posuši,
naj ti sreča razjasni vid in oči ...
O ti usoda,
srce mi hrepenenje obdaja,
čakam, da premakneš se iz te postaje,
glej zadnji vlak nama že odhaja,
pogled mi odtava tja v vesolje,
kjer si ti, obdan s cvetjem,
dišava vabi ...

irena lušina