Vse kar je vezano na materialnost ima svoj kraj in se kot energija spremeni v višjo čistejšo etersko snov ali v svoj razkroj na osnovne atomske dele, ki se z ponovno sprijemljivostjo vežejo molekularno kot recimo vodik in kisik
H2O v vodo.Ko ni več potrebnega čiščenja neke duhovne substance, se čas z njo ne ukvarja več in takrat preide le ta v tako imenovani brezčasni prostor lastne svobode. Čim pa si ta svoboda dovoli v svojem notranjem želenju nekaj ukrepati kar ni v skladu večnostjo, si je že ustvarila lastne sence, ki se odvajajo od svojega jedra in ki hočejo po svoji poti priti do lastne čistoče na račun izumitelja njih samih. Drugače povedano, človek s svojimi željami,ki niso v skladu z zapovedmi vesolja dopušča , da se recimo njegova trma razplamti v njegovem organizmu in se razširi kor rak s vojimi zasevki ter uniči kot energija svoje gnezdo nastanka in s tem svoje napredovanje.Bolezen ni nič drugega kot prekinitev delovanja tistih energij, ki so duši človeka v veliko škodo in zato duh v duši, da ne bi prišlo do njenega razkroja prekine življenje v telesu.Duši so dana desetletja življenja v telesu, da se lahko odreši s svobodno voljo tistih hib, ki jih njena vest zazna, a če jih ne, lahko postane človek hujši kot hudič in je pravi peklenšček sočloveku, nezavedajoč se, da s tem išče pomoč , da ga zakon umiri nekje v ječi in osami. V koliko se to ozračje negativnega razširi v narod, se dogodijo katastrofe, bolezni in vojne, da bi se skupaj vse vrnilo v neko približno stanje spoznanja ljudi, da je mir v duši najlepši napredek iskre božje ali vesti preiti v brezčasno življenje. Tudi zemlja je organizem, ki išče svoj višji vibracijski nivo in ker ji človek, ki je zato tudi tu, nič ne pomaga, je narava že velikokrat poskrbela , da je vzela v svoje roke lastno ozdravljenje. ne vem če ti bo kaj pomagalo to, ker mislim , da o tem dosti veš, a vseeno sem nekaj napisal. Lep pozdrav tebi in vsem nam v želji, da okusimo že enkrat to večnost, brez telesa se razume. Tomi

Dobro jutro tomi

Ni šlo včeraj za odgovor, sem pa brala. Kakšne besede ne moreš kar tko pisat. Si veliko napisal.

A kdo je tisti, ki v resnici hoče VEČNOST V NIČEMUR,
biti nič ko pa vihrajo vojne, miselne, zmagovite, za mesta,
za pogled, za etiko, moralo, boj zmage?
In ko je nič je mir in ni vojn. A znova se sprašuje kako je kaj zmoglo
izumret, če so pa bili tako napredni kot npr. Mayi pa so žrtvovali
svoje, bili pred časom, pa nobene sledu...
Večnost kot del enega sveta. Hipotetično uganjevanje kaj bi bilo,
če bi vsi bili...spoznanje? Če bi prišlo do tega in ni dobro, kdo hoče
potem Večnost? Ali pač ravno takrat v takšni obliki.
Ali pa se motim...ko ni, ko nismo Smo?
Težko za človeške možgane, tu pa je treba vse potem dati proč,
vsemu se odpovedat in potem ...kaj se res zgodi?
In človek je bitje tudi straha, nekaj je pripomočkov za srečo,
kdo bi brez njih v večnost?
Lahko bi odgovoril, če boš utegnil. Teorija je dobra, kaj pa praksa?
Hvala za odgovor tomi.
In lepi dan.
hope

Kdaj se leto konča vsak ve in tudi sluti se, da se končajo obdobja na zemlji vsakih cca 50000 let. Pred nami je bila zadnja civilizacija Atlantida, ki je pustila svoje zasevke v stari Grčiji Asiriji, Kitajski, Egiptu in še kje .Tako se vsako obdobje oplemeni z modrostjo, znanjem z načelom pravde itn. Vmes so še kratka obdobja kot recimo Kristusovo tri letno učenje, ki nam je dalo načelo ljubezni in oprosta.
V vsakem od nas je sedem osnovnih centrov od reda do usmiljenja, ki jih mora vsak uglasiti za časa svojega življenja v svoji lastni želji brez prisile mora priti do tistih zaključkov ki so v sozvočju z vestjo ali božjo iskro, ki je v vsakemu izmed nas. Počasna je to pot, je kot studij o sebi kdo si in zakaj živiš.
Govorim o večnosti, a povem ti da smo mi pri življenju zato, ker stalno vdihamo in izdihujemo v enem uglašenem ritmu in sedaj si zamisli osrednje vesolje, ki za naše pojme tudi diha ampak tako počasi, da je za nas ta izdih poznan kot veliki pok vesolja in še vedno se vse širi v vesolju in se v svoji svobodi vsak del opredeljuje kako če svojo prihodnost izkoristiti in kot vidiš je ves materialni svet prešel iz svobode v kamenine, zvezde in planete, a nevidni duhovni svet se kot hlapi po dežju dvigujejo v tiste atmosferske višine za katere so že oplemenitene. Tako se duše človeka tudi pripravljajo za ponovni vdih tega mogočnega centra, ki z lahkoto drži v magnetnem stanju in odstojanju prav vse kar kroži okoli njega .Sedaj si pa zamisli nas male človečke, ki se tu nekaj hočemo postavljati kdo smo. Je pa res, da je v naši celični strukturi povsod prisoten kot pravimo Sveti duh in le ta se čuti v našem mišljenju želenju in nas hoče povzigniti v nekaj bogu sličnega, ali kaj ko mnogi razumejo to hlepenje kot močen Ego, namesto močno Vest. Tomi