Perc, pozdravljen!

Pesem NE SANJAM VEČ avtor Perc ima imenitno idejo, ampak zelo, ne zameri, nespretno izpeljavo.

Pišem ti zato, ker ti želim razložiti, kako bi bilo možno pesem še zgraditi.
Malo bolj predrzna bom, ker pesem le sem in tja lovi rimo, ni pa zapisana v metrični shemi.



Ne sanjam več.
K meni sanje več ne pridejo.
Moje sanje si niso zaslužile
srečnega konca.
Bojim se zapreti oči, ko je dan pri kraju.
Čas mi ne nosi več nič dobrega.
Ampak nočem, da je konec.
Težko se spravim sam s seboj.
Vsi delamo napake.
Jaz za kazen ne sanjam več.


Sčistila sem misel. Vprašanja sem spremenila v trditev in tako naredila pesem veliko bolj čustveno nabito. Saj nas bolj zadenejo trdni sklepi kot pa vprašanja, ki odzvanjajo predn pridemo do zaključka in potem skušamo odgovoriti in iščemo odgovore bolj v sebi kot v pesmi.

Predlagam, da kdaj pa kdaj, če se ti pesem nabere na tak način, da ni metrično shematičen, da poskušaš misel izluščiti. To je seveda šele "druga roka" - poseg v pesem. Meni se velikokrat rodijo pesmi v taki obliki, kot je tvoja Ne sanjam več. Potem iščem, katera misel me je gnala in jo poiščem na tak način.

Rima nam velikokrat nosi v pesem stvari, ki so za misel samo kamuflaža in stran pot, včasih je to super, včasih pa samo navlaka. Zraven tega nam sukajo besedni red, kaj deluje dobro v pesmih napisanih v formi, sicer pa ne.

Kakor koli, nič slabega ne mislim ... ob prebiranju sem takoj opazila to, kar je zgoraj. Sprejmi, pusti, spremeni ali le razmišljaj morda za kdaj drugič... vse je tvoje, tudi odločitev.

Lp,
Zalka


P.s. Ja, še to sem pozabila napisat. Pesem ima precej fraz, ki jih imamo na jeziku vsi kar naprej : si oči zapreti; nič dobrega mi čas ne nosi; nočem vrata za seboj zapreti; vsi delamo napake; mi spiti grenkih čaše.
Z zasukanim besednim redom so samo potegnile pozornost nase, kar ne deluje sveže. Nekaj sem jih izključila, nekaj pa ohranila ...

No, to je vse ...