Še ena lepa deklica. Za razliko od Peroreza, moje čutenje poante pesmi se je ujelo na ustju zadnja dva verza:
Zadržujem dih pod tvojim portretom. Nisva se mogli poznati.
Prihranjeno ti je bilo učenje iz napak.
ki sta mi povedala veliko o tem, da bogatstvo lahko (ne)hote naredi visoki zid med (samo)zadostnim bivanjem in resničnim življenjem. Zlata deklica je umrla v zlati kletki svojih zaprtih čutov, v sobo si je dala prinesti vse lilije (dojemam lilije, kot simbol neomadeževane lepote in čiste duhovne ljubezni, ki je v pesmi edini pristni stik s tuzemljskim bivanjem), odmaknjena ne samo od sveta, temveč tudi od lastnega otroka (ki ga ni ob njeni smrtni postelji) in tistih, ki so ji celo življenje služili. Njeno življenje se je končalo nič drugače, kot življenja navadnih smrtnikov, le da se ni naučila ničesar, kar je resnično pomembno v življenju, dajati in sprejemati ... ljubezen. Avtorica, ki pripada povsem drugačnem svetu, zadržuje dih (presenečenja? žalosti? jeze? tudi zavidanja?) in ugotavlja, brez čudenja, da se nista mogle spoznati na poti učenja o smislu življenja.
Tako jaz dojemam Zlato deklico ... čestitam, Ana!
Tudi mene zanima kako se bo končal ta ciklus :).

Lp, breza

Zdravo, Ana!

Čestitam pravzaprav za celo barvno paleto tvojih deklic.

Malo me sicer čudi, zakaj ta poezija ni podčrtanka in upam, da se ne bo nekje izgubila v povprečju, saj tja ne spada.

Hja, ko bo vse deklice pobarvala, bomo pa fantki na vrsti, ne?

Lep dan vsem,

Legy

Perorez, Breza, Legy,
hvala za vaš komentar. Zelo sem vesela vaših besed!

Breza, ti pesniška detektivka ;-)) - sporočilo si dojela tako kot sem ga mislila, čeprav seveda ne verjamem (in tudi se mi zdi nepotrebno), da bi vsak bralec enako doživljal neko pesem in tudi vem, da če je pesem dobra, pri vsakem sproža drugačne asociacije. Najlepše pa je, da ne gre mimo ;-)

Peter, veš, da si me s tem simpatičnim pisanjem potisnil v razmišljanje o lastnem početju, o tem načrtnem pisanju deklic - in kar je še mene presenetilo, ko sem prišla do začetka (na katerega sem že čisto pozabila), se je vsa zgodba začela z enim verižnim mejlom (Deklica v rumenem). Je res kar premik v mojem ustvarjanju - prvič (zavedno) pišem nek cikel in, hehe, počutim se, kot bi delala kaj resnega ;-)) Mogoče imam tudi nekakšen občutek (pa upam, da ni končen), da me je tisti "sveti navdih" malo zapustil (ko ti pesem privre) in da je mogoče zdaj čas za premik. To se mi je zgodilo pri deklicah in vesela sem, da si me izzval, da sem se do tegale dokopala.
Kdaj jih bo konec in če se bodo zaokrožile - hu, nimam pojma. Bomo skupaj počakali ;-))

Ej, Legy, hm, ne vem, če bodo fantki prišli kaj na vrsto - se mi zdijo pretežak izziv ;-)))

Objem vsem,

Ana

Najbrž je možno, da bo sedaj zapisano tudi izgovor/zagovor za pisanje po tistem, ko te zapusti "božji navdih", pa vseeno človek (še) milsli, da je pesnik.
Takrat, zdi se, dozori za mozaik, da kamenčke, ki jih nabira in so mu vsak zase všeč in so, kot od boga dani,
lepi,
pa jih
začne sestavljati
v
svoje
vesolje
veselje.
V svojo zbirko.

Al pa
zbrko,
bi rekli naši
pretekli
južni bratje.

;)

P.

Ana, Deklica v zlatem pa ni srečna,
tudi do konca in po koncu ne deluje srečno.

Tri imena ali deset, deset po vsem možnem ali pa ne, enako je boleče, ker enako zgleda popolno le navzven.

Letos se vidimo če prej ne v Vrbi pri Prešernu?.
Lep pozdrav,
hope

Jap, Perorez, začne sestavljati, je dober izraz - in naloženo v podzavest in zavest, vse je nenadoma orodje, ki se je prej zdelo šara ;-))
Se tudi jaz počutim, da me te deklice vlečejo v celo zb(i)rko. Ni pa (še) neke racionalne odločitve, OK, pri meni sedemkratsedem ne bi šlo, mogoče trikrat dvanajst, ampak temelji so še plavajoči ;-))

Hope, morda pa je, kdo ve? Vsekakor je sprijaznjena. In to je en tak notranji mir - ma, kaj sploh je sreča?

Tudi jaz upam, da se srečamo - kaj na Rašico k Trubarju ne prideš?

Lp,
Ana

Dober večer

Ana v Rašico zagotovo pridem, sem že povedala in pridem.

Sprijaznitev? Ne živimo v časih svobodne volje, ne glede?
Gledanje iz strani videnja drugih, medtem ko...
Ja, takšne deklice so zlate oz. v zlatu, samo je težko
Lep pozdrav,
hope