Forum
- Datum objave:
08. 02. 2010 ob 10:03 - Spremljaj
- Število komentarjev: 9
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 874 krat
Bor, Lea 199
Lea, spet bom nekaj o zaznamovanem besednem redu. Že večkrat smo razpravljali o tem, da prisiljenim obračanjem besed pesem ne pridobi poetičnosti ampak je prav obratno, kot bi žele postati "poetična" po sili.
Zato obrnjen besedni red (zaznamovan) uporabljamo samo tedaj, ko "lovimo" rime, ti pa imaš v Boru prosti verz in lahko bi ga zapisala takole:
Veter se
je spajdašil
z dežjem.
Družno se zaganjata
v bor.
Ta ječi.
Iglice trpetajo v mrazu,
kapljice se gugajo
na njihovih konicah.
Morda boš rekla, da je pesem sedaj suhoparna. Res je, ampak v tvoji varianti ni bila nič manj. Če hočeš pesmi dodati poetičnost, potem namesto zaznamovanega bes. reda raje uporabi kakšna druga pesniška sredstva, recimo dodaj kakšne zanimive pridevnike, pesem obarvaj z malo domišljije ...
Samo malo se bom poigrala:
Zapozneli veter se
je spajdašil
z nepremagljivim dežjem.
Družno se zaganjata
v trmasti bor,
ki skoraj premagan ječi.
Otrdele iglice trpetajo v
zmrzujoči mokroti,
negotove, vedno težje kapljice
se skoraj vdano gugajo
na njihovih šibkih konicah.
...
KoNIce (ne konjice ;)
No, pesem še vedno ni zaključena. Nekaj ji manjka. Nekaj tvojega, nekaj, kar bi ji dvignilo nivo nad preprostost impresije (vtisa), ki je včasih dovolj za pesem, včasih pa tudi ne.
LP, Lidija
trenutno nimam veliko časa, zato sem popravila le toliko, da sem napisala tvojo prvo varjanto. Morda se ti bo zdelo čudno, vendar mi tvoj prvi popravek ne zdi suhoparen(morda preprost).
Drugo varjanto sem si prepisala na list papirja, da bom lahko nekoliko poštudirala o njej. Morda spravim, kaj skupaj.
Zaenkrat hvala in lep praznični dan.
Lp, Lea
Zapozneli veter se
je spajdašil
z nepremagljivim dežjem.
Družno se zaganjata
v trmasti bor,
ki skoraj premagan ječi.
Otrdele iglice trpetajo v
zmrzujoči mokroti,
negotove, vedno težje kapljice
se skoraj vdano gugajo
na njihovih šibkih konicah.
Omagajo in padajo na trda tla.
Od tam pronicajo v zmrznjeno prst.
Prosm za tvoje mnenje(nisem ravno prepričana v trda.
Tudi vrstice bi bile lahko tri(zadnjo bi prelomila po pronicajo)
lp, Lea
Mislila sem, da bodo pripombice, ki sem jih podala zgoraj, uporabne zato, da jih boš upoštevala , ko boš snovala nove pesmi ...
No, očitno si se odločila kar tole čisto spremeniti.
Drugo varianto sem (z dodanimi pridevniki) dala gor samo ilustrativno, da bi nek kot oris, skica. Vidim, da sem enkrat celo podvojila besedo skoraj (bila sem površna, res se nisem dovolj poglobila).
No, če me že vprašaš za mnenje in želiš, da pesem dodelamo skupaj, pa naj bo tole delavnica in jo bomo.
;)
Jaz bi takole (glede na to, da zmrznjena zemlja ne more požirati vode):
Zapozneli veter se
je spajdašil
z nepremagljivim dežjem.
Družno se zaganjata
v trmasti bor,
ki skoraj premagan ječi.
Otrdele iglice trpetajo v
zmrzujoči mokroti,
negotove, vedno težje kapljice
se vdano gugajo
na njihovih šibkih konicah.
Omagajo in padajo na trda tla.
Od tam poskusijo pronicati
v zmrznjeno prst.
Nepripravljena zemlja jih ne sprejme ...
;)
LP, Lidija
Zato se nisva razumeli, se opravičujem. Včasih sem res "tupa".
Tudi to, da zmrznena zemlja ne požira vode vem, če ne sanjam z odprtimi očmi. Prva pesem je bila napisana ob opazovanju.
Burja je divje pihala, dež je bičal, gnan ob njenih sukih. Bor je stal tam. Prisiljen sprejemati vsa ta mučenja. Kapljice so le za trenutek obstale na dolgih iglicah, potem jih je veter stresel na tla. Res ne vem več, če je bila zemlja zmrznjena.
Moja prva varijanta je bila ena prvih pesmi. Res je tudi, da mešam vrstni red besed. Ob tem ne vem, kaj je temu vzrok. Dobro vidim, čutim, potem ne znam tega izrazit.
Pesem, ki si jo ti predlagala je lepa. Žal je bolj tvoja, kot moja. Morda bi jo morali dat v delavnico in bi se morala sama nekoliko bolj potrudit.
Hvala!
Za nocoj bo dovolj ... sem zelo utrujena in daje me grd prehlad.
LP, Lea
spet sem pri "tvojem boru", morda sem se ob branju kaj naučila.
Pesem mi je všeč, vendar je predvsem tvoje delo.
Objavila bi jo le, če bi dodala tvoje ime.
Tvoj trud ni bil zaman, še bom pokukala sem. Upam, da pride dan, ko bom tudi sama znala uporabit primerne pridevnike.
Lp, Lea
Pravkar sem prebrala, da nikoli ne obupaš, jaz tudi ne, no pa sva dve:)
Velikokrat sem prišla na to stran (str.46), poskušala sem nekaj zapisati s svojimi besedami, vendar je bilo to, ob tvoji dobri varianti, zelo težko. Zadnje dni sem se spet lotila, le da tokrat ne gre za impresijo(golo opazovanje sem medtem pozabila, letos še nismo imeli burje z dežjem).
Torej napisala sem poskus pesmi, ki ima precej drugačno sporočilo.
Stari bor
nad previsom trmasto vztraja
skrivenčen bor
nanj se prazni nebo
v gostem nalivu
polzi
čez šibke konice
zelenih prstov
velike kaplje
strmoglavljajo na zardevajočo prst
bičan od burje
razbolel
neslišan v otožnem jeku
ohromi v spoznanju o dokončni samoti
Seveda ne mislim, da je pesem dobra, vsekakor ne boljša ob tvoje zgoraj napisane. Morda jo spilim in objavim kot novo pesem, kar tudi je.
lp, Lea;)
LP, lidija
če ti tako misliš ti lahko verjamem. To pomeni, da bo pesem kmalu ugledala luč sveta;)
Hvala!
Lp, Lea
Hvala za mnenje in za vso pomoč od 8. 2. 2010 naprej.
P.S.: tudi prvo varianto sem nocoj spremenila. ;)
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!