Upornik z ali brez razloga, mislim, da sta obe varianti mogoči. Četudi se nekomu zdi, da je brez razloga, upornik ve, da ima razlog, morda le kontriranje, kar je pa tudi igra, s katero se marsikdo napaja. Če večina reče belo, kako je vabljivo izreči črno in se gostiti z reakcijami. Poznam takega upornika, kdaj pa kdaj odloži peruti, pa se pusti gladiti, a kaj hitro ga spet zanese v ne ne, zeleno je, ni vijolično:))).
Oj, Tomaž, si prepesnil slovensko narodno, v kateri se sin naslanja na sporočilo matere, kar ga dela ponosnega (nase). Tvoja prepesnitev pa - nič sentimentalno za vsako ceno iz roda v rod - ampak kleno in odločno samokritično zabavljiva. Enkrat sem že pisala o tem, kako pomembno je, da se povzpnemo nad izvirnik, če ga že obdelujemo. Tebi je to uspelo ;-)