Pozdravljena, Murka, tvoja Vezalka avtor murka me utrjuje v "manj je več" prepričanju, saj skozi utrinek navrejo bralske (bi rekla, da mora bralec tudi že imeti za seboj kake svitke ;-) asociacije, spomini, celi filmi!

Po relativno daljšem uvodu (ki pa je umesten, ker zajema ponavljanje - vsakokrat ...), se pesniški subjekt z razvezom vezalke odveže od sedanjosti in se s srkanjem spominov iz mozoljastih let pomlaja (spomini srkajo človeka, ne obratno). Čeprav je izražena možnost, da bi skupaj s prijateljico do konca izpili pomene tistih let - in jih s tem izničili - ti ne bodo prešli. Zvitek je vez s samim seboj. Da se lahko "po-nastaviš";-) Tako se je meni odvozlavala tvoja Vezalka.


Lep pesniški pozdrav,
Ana