Nocoj bo v Lutkovnem gledališču Ljubljana premiera zvočno animirane
predstave IZGUBLJENI TON po moji dramski predlogi, glasbeno, idejno
zasnovo in režijo pa je naredil Peter Kus.
Predstava ni običajna lutkovna, posebnost je v tem, da so animirana
glasbila, a tudi glasbila so originalna, pravi izumi in likovno
nadgrajena. Glavni lik zgodbe je fantič, poimenovala sem ga Mali
(igra ga izvrstni Miha Arh), ki se odloči, da bo rešil mesto v
katerem živi, ker je zapadlo v kaos in drvi v pogubo. Poiskati mora
osnovni ton, da se bo mesto spet uglasilo. Animatorji in ob enem
tudi glasbeniki so še Asja Kahrimanovič, Polona Kores in Andrej
Žibert. http://www.lgl.si/index.php/predstave/predstava/izgubljeni_ton#
Predstava je res posebna v vizuelnem, zvočnem, animacijskem in
sporočilnem smislu. Čeprav je na prvi pogled otroška, je njena
dimenzija veliko širša in primerna za vse generacije.
Nekaj več je napisanega v včerajšnjem Delu v članku Predstava za
poslušanje, koncert za gledanje http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Delo, današnjem
Nedelu v deloskopu pod novostmi. Jutri bo menda nekaj o predstavi
tudi v Kulturni kroniki na tv slo 1.
NO, na to sem že nekaj časa čakala. Na premieri me žal ne bo, pridem na predstavo v soboto, šestega! Za danes pa, saj veš_ pljunek! Držite se. Uspešno predstavo želim!
Izgubljeni ton me je očaral. Ker je nenavaden, po glasbeni plati izjemna študija predmetov, ki zvenijo, vibrirajo, hreščijo, cvilijo. In zaradi sporočila: ne moreš se uglasiti z drugimi, če nisi uglašen s sabo. Biti uglašen s sabo v hrupnem svetu - težka naloga sedanjega človeka. In luškani dialogi, samo za pokušino, kar sem si zapomnila iz pogovora Stonoge in Malega: "Tukaj jih imamo na tone." "Na tone česa?" "Ja, na tone tonov." Pa še, kot pravi Zimka: "In ko boš zmrznil, ko boš čisto trd, bom lahko zaigrala nate."
Čarovnija zvokov, izvrstni animatorji - glasbeniki, in naša Zalka kot avtorica besedila, seveda tudi Kus kot glasbenik in režiser - predstava, ki sploh ne morem reči, da je otroška - čeprav je seveda tudi zanje zanimiva - prepričajte se sami v kateri od ponovitev - uživali boste!
Zalka čestitam. Žal ne bom tega videl, sem se pa ob tem spomnil enega svojega zastarelega aforizma, ki ni (več) za objavo, še iz časov predsednika Kučana: Moj sin bo gotovo predsednik: Že sedaj obiskuje Lutkovno gledališče.
Ana in Gregor, zelo sem vaju bila vesela, da sta prišla na premiero!
Predstava me je spremljala več kot pol leta. Prav zaradi vseh posebnosti, ki so opisane zgoraj je bilo pisanje naporen in težek študij. Tudi pisanje za lutke se razlikuje od pisanja za živega dramskega igralca. Kombinacija obojega je pa res že kar shizofreno početje, he, he.
Občudujem vse štiri člane igralsko animacijo glasbene ekipe, da so se postavili na oder pred gledalce in izvrstno odigrali igro do konca. Liki, ki sem jih napisala zdaj živijo svoje življenje in čas je, da jaz spet zagrabim svojega.
Predstavo sem videla včeraj in presegla je vsa moja pričakovanja. Nabita z energijo, izjemno dinamična, scensko tako polna. Vsaka minuta (50 - minutne) predstave je izdelana "v nulo", premišljena in kombinacija res odličnih igralskih uprizoritev in animacije neverjetnih rekvizitov , ki so na odru ves čas multifunkcionalno izkoriščeni. Zgodba sama drži gledalca ves čas v napetosti, pa ne samo zaradi pričakovanja razpleta, ampak prav zaradi izjemno zanimivih rekvizitov, njihove glasbene scenske animacije in domiselnih dialogov. V vse to je vdelanih toliko idej, da ne ostrmijo samo otroci (ki so prikovani sedeli na barvastih klopcah lutkovnega) ampak tudi njihovi starši in ostali odrasli obiskovalci. Za slednje menim, da bi jih moralo biti več, ker to res ni predstava, ki bi pritegnila samo otroke. Prepričana sem, da bi uspeh in pozitiven odziv doživela tudi na odrih izven Lutkovnega.
LP, Lidija
PS: Tomaž, to bi moral videti. Garantiram ti, da bi bil presenečen ;)
Pa, drag/i/e moj/i/e, saj jaz nisem kakšen lutkomrzec in vem, da bi užival v predstavi - tisti moj aforizem pač ni bil ravno posrečeno vcepljen v tale pogovor :)