V enem avtor Hope


Rada se bližam ti
v hitečih korakih
ti padam v topel objem

kot bi hitela da postaneva eno
kot bi dva sonca hitela si naproti,
da nekoč se prelije v eno obliko

očitno letim, kot mlada srna
za samcem, še hitrejšega

a se poslavljaš, vedno znova hitiš,
prehitevava poglede začudenih
medtem ko se lepiva in oddaljujeva

v enem vzhodu zahoda,
kot da hlepenje po prekritju
hlepi znova z večjo močjo

kot da eno so sanje v spanju
in zvečer zaspim v enem,
kot da ima sen uverturo

in pojem si zgodbo,
o enem kot mrk.



Hope, tale zgodba se mi zdi (več ali manj) brez repa in glave. Saj ne, da bi ju morala imeti, ampak tvoj tok misli se vleče nedorečeno, no, tudi to ni nič slabega, le bralcu (vsaj meni, no), ne pove prav dosti.
Predvsem pa je predolgo, nabutano s (slej ko prej) odvečnimi besedami.
Na tvojem mestu bi vse skupaj zelo skrajšala. recimo takole:


V enem

Rada se ti bližam
v hitečih korakih.

Da bi si dve sonci hiteli naproti;
se zlili v eno obliko.

Medtem ko se lepiva in oddaljujeva,
prehitevava poglede začudenih.

Letim v tvojo sled
kot mlada srna
za samcem.

Hlepenje po prekritju
se znova krepi v meni,
ti pa se že poslavljaš.
Zaspim, sen ima vsaj uverturo.

In pojem si zgodbo.
O mrku.


Mogoče svoje pesmi ne boš več prepoznala, ali pač. Oprosti, a kar sem jaz uspela razbrati, je to, kar sem ohranila zgoraj :)

Lidija