Bi pa samo to še napisal , da so se mi končno spet vrnili mravljici v telo in, da me ze dva dni spreletava srh in imam stalne fronte možganskih neviht. V četrtek sem bil na literarnem večeru, ki ga je mimogrede organiziralo naše literarno društvo Gnezdo iz Slovenskih Konjic in to mi je očitno vrnilo stare občutke.
Všeč mi je, ker se giblješ na meji, izbiraš besede in poosebitve, ki so nekako izrabljene - srce, ki piše - ne, pri tebi ne, pri tebi potiska misli (po ožilju in nazaj ;-) - z malo besedami odpiraš asociativna vrata bralca. Posrkaš ga v pesem - in ohranjaš dvom: ugodje, ki spi pred vrati - zunaj ali znotraj?