Danes, ko postopam daleč stran,
z bisago tebi ukradenih trenutkov,
nisem sam. Sem dvakrat sam.
Nimam tebe, izgubil sem sebe.
Ko izgubiš nekoga, se vate naseli občutek praznine in te gloda v
notranjost in četudi nočeš in ne želiš opominja, četudi to želiš
odmisliti, se ne da, izgubiš tudi del sebe, morda je ta del zaobjel
tvoje celo telo in dušo, ja, to je tisto, česar se še ne zavedamo,
a nas udari, ko se zgodi izguba. Seveda pa potrkajo tudi vprašanja,
le zakaj? kje se je zalomilo? sem jaz kriv? itd. itd. ... tu je
vprašanj, ki bi jih morda težko stlačil v bisago. Ostaja pa seveda
tisti, jutri bo!
Se pridružujem Ajdinemu mnenju in simpatiziranju pesmi. Pesem je stilsko gostobesedna polna prispodob, primerjav, če bi se izrazila bolj pesniško, bi rekla, da je gosta kot žamet.
Edino, kar me je motilo pri branju, je, ni gladko teklo, ker je mestoma besedni red nerodno obrnjen. Tak besedni red daje vtis, da je avtor hotel narediti pesem še bolj pesemsko, s tem pesem ne izpade jezikovno pristno, pač pa deluje arhaično. Predlagam, vsekakor prepuščam odločitev tebi, da pesem še enkrat pregledaš. Če je pesem nova, bo to težje, če pa si jo objavil po daljšem času, boš verjetno lažje našel taka mesta.
Ker je pesem napisana v prostem verzu, ne bo ritem zaradi tega nič prizadet, bo pa tekoče berljiva in bralec bo prevzet z vsebino in se ne bo ubadal s stavčno strukturo in pesem oz. vsebina se bo bolj "usedla".
Npr: org: Nasmeh sem ti požel z mlečno vzbrstenih ustnic, ki sanjavo so poljubljale razuzdani nemir v meni.
sprem: Nasmeh sem ti požel z mlečno vzbrstenih ustnic, ki so sanjavo (so) poljubljale razuzdani nemir v meni.
org: Oslepil sem sinje ti oči,
sprem: Oslepil sem ti sinje (ti) oči,
In tako naprej do konca pesmi. Teh detailov je v pesmi precej. Kot rečeno, odločitev je predvsem tvoja, jaz samo pišem, kaj sem opazila in, kaj me v pesmi moti. Besedni red imamo nekako vgrajen, da misel tekoče teče. Če se besedni red obrne, se takoj začnemo ubadati z drugimi rečmi (seveda gre za delčke sekunde), vendar pa se s tem zruši pozornost na vsebino. Vsebina zaradi tega deluje manj močno kot bi lahko. Prav zaradi tega se poskušamo izogibati obrnjenemu besednemu redu, če ni predviden z metrično shemo. Pri slednji je seveda drugače, saj nam predvidljiv ritem pomaga, da brana misel gladko teče.
Ajda, ja ... Jutri bo ... Če ne, pa pojutrišnjem. ;)
Zalka, hvala ti za nasvet. Mislim, da popolnoma razumem, kaj si hotela povedati. Domnevam, da si mislila nekako takole. Pa bom podal originalno verzijo:
Nasmeh sem ti požel z mlečno vzbrstenih ustnic, ki so sanjavo (so) poljubljale razuzdani nemir v meni. Oslepil sem ti sinje (ti) oči, s katerimi si žametno gladila moje vsakdanje prevare v jutro prebedenih nočeh. Svileno mehko rdečino sem ti snel z vedrega obraza (snel), ki je ognjeno (je) žarel za vsako mojo bedno sago, gromko laž. Brez sramu (igrivost) sem ti vzel igrivost, s katero si mi vešče zdravila perverzne zgodbe, ki sem ti jih sladko trosil v epskih milnicah. V tebi najslajšem vinu sem ti presahnil (ti) veselje in gasil beg pred tabo (sem gasil) za naključne sprijene neznanke, ki so se naslajale z mano, nasajale na mojo bit. Tvoje deviško nedolžno srce sem dvakrat zaklenil v temnico, da ni več moglo biti zame, za moje davno oddano srce fanatičnim konjičkom, kobilam!
Danes, ko postopam daleč stran, z bisago tebi ukradenih trenutkov, nisem sam. Sem dvakrat sam. Nimam tebe, izgubil sem sebe.
Hja, morda sem ubral tak vrstni red prav zato, da bi vse skupaj delovalo malce bolj pesniško, ker takšnega stila sam ne štejem ravno med pesnitve. Pa misliš, da vsi berejo na tak način, da se jim v delčku sekunde zruši pozornost na vsebino, čeravno metrična shema ni ubrana po pravilu? Si mnenja, da je tale verzija boljša?
Borut ... meni tudi bolj leži po tvoje napisano, ker ravno tam vidim poudarek da ni povedano le kot zgodba. Recimo ;
Brez sramu (igrivost) sem ti vzel igrivost Po tvoje je poudarek na igrivosti v popravku pa samo omemba? Morda je popravek res bolj tekoč, ni pa pesničke forme v njem, po kateri bi bil pesnik prepoznaven ? Pesem je zelo dobra. Ostaja pa dejstvo, da tvoje ostaja samo tvoje :) Lp Ks
Borut, to se čuti, da si hotel pesem narediti bolj pesniško - po mojem po nepotrebnem. Prav to sem napisala, da se čuti, da hočeš doseči, da bi bila pesem še bolj pesem. Menim, da se tu motiš. Tvoja pesem tega ne potrebuje. Preberi si kako pesem sodobnih avtorjev. Prvi mi pride na misel Uroš Zupan kot Prešernov nagrajenec in cenjen, priznan sodoben pesnik.
Kar se branja tiče, sama sem mnenja, da ja, vsi tako berejo, le da eni ozavestijo, kaj se je zgodilo med branjem, drugi ne, jim pa nezavedno zdrsne vsebina, oz. je ni moč zajeti v celoti. (ne govorim samo za tvojo pesem), Preberi si kaj o branju. Kako preskakujejo oči, kako deluje pomnenje med aktom branja ipd. Seveda pa je odvisno tudi, s kakšnim namenom bralec bere. Moje branje je uredniško in tudi mentorsko. Seveda pa to nikakor ne pomeni, da ga moraš vzeti v ozir.
Ker me sprašuješ, če se meni zdi pesem boljša, ti odgovorim: Ja, boljša je. Če bi bila na tvojem mestu, bi premislila tudi prvi stavek. Ampak, ti si avtor in podpisan pod pesmijo in odločitev, kakšna pesem bo objavljena, je povsem tvoja
Seveda je tudi Kresnička podala svoje mnenje, ki je nasprotno mojemu, je pa tudi bralka.
Kresnička, hvala za tvoje mnenje. Sem ga zelo vesel. Zalka, hvala za širitev obzorij tudi tebi. Cenim različne poglede bralcev. Zelo. Naj to pot ostane kot je zapisano.
Lp, Borut
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!