Izmolzene avtor Moki


Moki!

moram komentirat tole, ker v pesem je vloženega veliko, veliko poetike, veliko tebe.

Samo, izvedba je tako nedodelana, da bi sama pesem najbrž kar spregedala, če ne bi iz nje velo nekaj več, nekaj, kar pritegne, besede pa si morda prehitro, malo nedodelane že spravila na papir (pardon, vtipkala dirkt na portal :)

Jaz pesem berem takole (brez obračanja - zaznamovanega besednega reda, brez starinskih izrazov, brez pretiranega dolgovezenja, škratov(troh= troha, trohica, sam. ž. spola)?)). In postane mi všeč.
;)



Ko bom na poti, ti bo zaledeneli vonj kašmirja strmel v sesute misli,
iz globočin moči bo posrkal zadnjo trohico sneti.
Ko moč ognja pojenja, bo tlel le še dih.
(Boš morda prišel? Še zadnjem hipu?)

Vse sledi mojih utrinkov bodo izmolzene
do solz in zvok kaplje zvok bo odmeval
globoko v vodnjaku spominov.

Uprl boš oči v sence
najinih skomin.

Mene pa ne bo več.

LP, Lidija

PS: tole, v oklepaju, bi na tvojem mestu vrgla ven ....
(Boš morda prišel? Še zadnjem hipu?)