Tole je posledica pogovorov na forumu, ki potekajo z
večjimi/manjšimi presledki ves čas, gnojeni s to večno razliko med
moškimi in ženskami. Naj gre za moški/ženski pogled na pesem s
povsem seksualno oz. erotično tematiko ali na pesem, ki o m.-ž.
odnosih govori kako drugače.
In ravno pred dnevi sem spet dobila ppt s tisto znano duhovito
parodijo razlike med m. in ž.:
Ženska si želi, da bi en moški zadovoljil vse njene
potrebe.
Moški si želi, da bi vse ženske zadovoljile edino potrebo, ki jo
ima.
:))
Moja pravljica vam za spremembo nudi vpogled v posteljo ženske, ki
je dovolj moškega, in moškega, ki je dovolj ženske. :)
Po debati in premisleku sem se odločila, da Romea in Julijo nadomestim z drugim, vsaj toliko oz. še bolj znanim parom, da ne rečem - krivcema oz. začetnikoma vsega skupaj! :))
Me veseli, Kerstin, da si upoštevala moje mnenje in predlog. Argument je namreč, da moramo reference na katere se sklicujemo povsem razumeti, ker sicer zgrešijo bistvo. Bom povzela najino debato, da bo bolj razumljivo in bo mogoče komu odprlo nove navdihe.
Poanta Romea in Julije v tvojem primeru Jumeu in Rolija je bila v osnovi ponesrečena, ker si izhajala iz, sama si rekla "splošnega registra", da gre za veliko neuslišano ljubezen. Ideja in namera je bila seveda dobra in inovativna, z zamenjanimi črkami v imenih povedati, kakšen je negativ zgodbe. Vendar pa referenčna tragedija opisuje nesrečno (in ne neuslišano) ljubezen, ki pa sama po sebi ni nesrečna. Nesrečna postane, ker se dve rodbini sovražita. Ljubezen pri Romeu in Juliji ne nosi notranjega konflikta, ki ga sicer dokaj uspešno slika tvoja pesem. Srž pesmi, ki je bila najprej naslovnljena Pravljica o Jumeu in Roliji, je moški in ženski princip. Romeo in Julija pa s tem nista imela težav. Ona dva sta se ljubila in sprejemala kot moški in ženska, njuna nesreča je bila, da okolica ni dovolila njune ljubezni. Zato sem predlagala Adama in Evo, ki sta vsem znana po tem, da sta v svoji osnovi nosilca moškega in ženskega principa. Inicialki si zamenjala in dobila negativ zgodbe, kot znak zvodenele spolne identitete. Ko moški ni več moški, ampak nekaj vmes, in ko ženska ni več ženska, ampak nekaj vmes, nastane dolgčas. S tem je konec vrste, ker se med seboj ne privlačita več (nasprotja se privlačijo). Upam si celo trditi, da ne pride niti do takega dialoga, kot si ga predstavila v pesmi. Iz čisto enostavnega razloga - ni več spolne privlačnosti in potem tudi potrebe po nadaljevanju vrste ni več, se pravi seksu.
Tako zbanaliziran dialog, ki ga imata moženska in ženmoški, predstavnika nekega mešanega spola pa seveda tudi lahko jemljem kot nespolni akt, kot propad in večen konec.
ta tema me vedno navdihne, včasih bolj filozofsko, drugič pesemsko ali še kako drugače, ne vedno prijetno. :)) Morda bom napisala tudi blog o tem. Pri takih rečeh je pač tako, da jih ne moremo domisliti do konca, ker še toliko tega ne vemo. In ko napišeš esej s 30.000 znaki, ugotoviš, da se je pred tabo odprlo samo še večje polje neznank. (ali pa neznancev, hihi)
Zato ta pesem obvisi na prvi barikadi. Tu je še vse jasno. :))
S poezijo so razni problemi. Pa z ženskami tudi. Posebno, če jih popade huda herezija, kot je tokrat Kerstin(o). Potem ste pa naložile polno mero. OMG, kako je Zalka to dobro spisala. Slavni Vili se obrača od smeha pod tisto westminsterski katedralo. Posrečene ste vse, ni kaj. Čeprav so določene težave z vami … :))))
Aleksandra, morda se motim. Ta tvoj tekst sem razumel bolj kot tako humorno provokacijo. Da se človek nasmeje, ne glede na vse, kar se dogaja. :))
Ja, abram. Mogoče ne ravno provokacija, vsekakor pa humorna in tudi satirična, tragikomična. No, bom priznala, da je to prva moja pesem, ki me je že ob pisanju in tudi ob končnem branju spravila v glasen smeh. To sicer glede na vzdušje v mojih ostalih pesmih (večini) ni nič čudnega. :))
Tako živo sem videla tisto zbanalizirano situacijo, ko moški 'kao' nikoli ne vprašajo za smer, rajši tri ure krožijo po istih ulicah, medtem ko ženmoški vpraša: Je to prava pot? In mu moženska servira še tistega buteljna povrhu. :))
Nekje v ozadju pa sem razmišljala, kako tem razlikam med spoloma pripisujemo marsikaj, tudi 'krivdo' za to, da se ne moremo že enkrat dobro razumeti med seboj, in si mislimo, da če bi premostili te razlike, bi bili blazno zaljubljeni oz. bi blazno ljubili, a'la Romeo in Julija (zato sem ju sprva imela v naslovu). V resnici pa bi bili Romei Jumei, Julije pa Rolije, in vse skupaj bi, kot tudi Zalka pravi, zvodenelo v neskončni dolgčas, ravno nasprotno od tega, kar iščemo.
Zato sem predlagala Adama in Evo, ki sta vsem znana po tem, da sta v svoji osnovi nosilca moškega in ženskega principa.
Vprašanje je, če je to res. Lahko bi se reklo, da gre samo za moški princip v tem primeru. V Genezi piše:
Bog je iz rebra, ki ga je vzel človeku, naredil ženo in jo pripeljal k človeku.Tedaj je človek rekel: »To je končno kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bo imenovala móžinja, kajti ta je vzeta iz moža.«
Mz 2,22,23
Če malo poguglamo, zvemo tole: možinja: hebr. ´iššáh, medtem ko je mož hebr. ´iš …
Zato je bila po mojem ljubiteljskem mnenju pesem boljša pred popravljanjem. Post pa sem objavil zato, ker imam velike pomisleke pri piljenju in popravljanju. Ti včasih morda celo škodijo.
Bolj za zabavo tistim, ki jih morda zanima analiza teksta. Te se da secirati, če se komu ljubi ...
Abram, lahko se ti iz navedenega razloga zdi izbira Adama in Eve slaba, ampak nisi me pa s tem prepričal, da je Julija in Romeo boljša!
Ne glede na tvoj navedek vemo, da sta Adam in Eva prva prestavnika moškega in ženskega spola in stem prva nosilca moškega in ženskega principa. Ne vem, zakaj bi bil mladoletni zaljubljeni parček iz Verone in to šele iz 17. stoletja boljša referenca.
Sprejmem, tvoj pomislek, čeprav sem brala teorije, da si je tole rebro izmislil papež v 5 ali 6. st, ker so izpodrivali ženske kot manjvredne. Žal zdajle nimam časa, da bi iskala vire in brskala po SP, da bi se s citati utemeljevala.
Ti pa predlagam, da svojo trditev, da je R&J boljša izbira kot A&E razložiš. Ker potem takem bi prej rekla, da ni nobeden ustrezen. Sem pa Kerstin tudi omenila, da referenca na znane pare sploh ni potrebna, saj sta izraza, ki ju je domiselno skovala, moženska in ženmoški zelo močna in tudi zgovorna.
Lp, Zalka
P.s.
Ja, Abram, o piljenju in popravljanju pa se strinjam, res je to ljubiteljsko mnenje. :-))))
Kar ti je odteklo krvi iz srca, ko si se temu odrekel, je priteklo not one druge, ženmoške, hihihi.
MMG, ali veš, kakšne komedije je imel režiser okoli tistega I DON'T GIVE A DAMN ki naj bi bilo preveč vulgarno za tiste čase, namreč na platnu? Komaj je strucal (beri: izsilil) svoje. Da da, Rhett je moški brez žen- (in brez zen-a, he he). In seveda ga vse gledalke ljubimo. Če ga katera ne, naj se pa javi. :))
Knjigo sem prebrala v najstniških letih, tako da se tega res ne spomnim več. Vem pa še, da ima v knjigi Scarlett celo krdelo otrok (od prejšnjih mož), kar mi sploh ni bilo všeč. :))
Da ne govorim o pošastnem razočaranju, ko sem poskusila gledati nadaljevanje filma. Zdržala sem menda cele pol ure. :)
K.
P. S. Kaj je hujše? Ne vem. V filmu odide. Hujšega skoraj ni. Po drugi strani pa drži, da nasprotje ljubezni ni sovraštvo, temveč ravno - brezbrižnost. In če to še na izi poveš, brez scen, mrtvo hladno, je menda res konec. In živela sta ločeno do konca dni. :)
Ob komentiranju pesmi se kdaj pa kdaj razvijejo zanimive debate. Takih sem vesela, morda še bolj, če jih sproži kakšna moja (v tem primeru pa celo v navezi z bp-jevo) pesem. Itak pa ostajamo ves čas vsaj delno v vodah odnosov moški - ženska.
Navsezadnje sta tudi Rhett in Scarlet znan par, ki je imel težave. In to zanimive glede na temo, ki jo obravnava moja pesem, oz. njeno perspektivo. Ves čas se zdi, da Rhett še predobro razume Scarlet, jo do obisti pozna (bolj, kot se pozna sama). Le na koncu Rhett v svojem razumevanju njenih čustev pogori. Ali pa mu preprosto prekipi, kdo bi mu zameril!
Scarlet, po drugi strani, niti same sebe ne razume dovolj, razen na koncu. Kako bi potem zmogla razumeti moške! Če je Rhett vsaj malo ženmoški, pa je Scarlet morda samo - ska. :)) Ženstvenosti in seksapil gor ali dol.